Bojana Bajželj / »Planet z desetimi milijardami ljudi, ki jedo kot vrhunski plenilci, ne more zdržati«

Dr. Bojana Bajželj (1983) je po študiju krajinske arhitekture krajši čas delala v Ljubljanskem urbanističnem zavodu, nato pa odšla v tujino. V Veliki Britaniji je magistrirala iz okoljskih znanosti in kasneje v okviru doktorata na Cambridgeu izvedla odmevno raziskavo, v kateri je proučevala scenarije oskrbe s hrano, če bi na Zemlji živelo deset milijard ljudi. Ena ključnih ugotovitev raziskave je bila, da je vpliv proizvodnje hrane na podnebne spremembe močno podcenjen in neukrepanje ogroža podnebne cilje ter da je eden od neizogibnih ukrepov (tudi) sprememba prehranskih navad.

Po Cambridgeu je akademsko delo nadaljevala na Švedski univerzi za kmetijske znanosti (SLU) v Uppsali, z vmesnimi skoki v industrijo, saj se, kot pravi, akademija »pogosto predolgo poglablja v problem, tudi ko se čas za rešitve izteka«. Tudi zato se je nedavno iz akademskih vod (na daljavo iz Švedske) preselila v londonsko start-up podjetje, ki podpira razvoj tehnologij, s katerimi se že izpuščeni ogljikov dioksid črpa iz atmosfere.

Pogovor je potekal tudi o metanu, ki ga odslej poskuša tudi slovenska kmetijska industrija prikazati kot manjši problem, kot v resnici je, o planetu, ki ne bo prenesel desetih milijard mesojedcev, in najočitnejšem problemu: da je pogovor na predzadnji dan decembra brez težav potekal na vrtu lokala, pri 12 stopinjah Celzija.

Živite na Švedskem in delate v angleškem start-up podjetju Supercritical, ki je del nove dejavnosti, katere cilj je odvzemanje CO2 iz ozračja. 

Tako je. Ne gre zgolj za zmanjševanje izpustov, ampak je cilj jemati že nakopičeni ogljikov dioksid iz atmosfere. Krepi se zavedanje, da bomo morali ob zmanjševanju novih izpustov tudi ta ogljikov dioksid, ki je že v atmosferi, nekako poloviti in nekam spraviti. To je mogoče z naravnimi in tehnološkimi rešitvami. Naravna rešitev je, da posadiš drevesa, za kar pa potrebuješ prostor. Treba je upoštevati tudi druga tveganja. Ob vremenskih ekstremih, ki smo jih zelo izkusili v letu 2022 in naj bi bili leta 2023 še intenzivnejši, je na primer treba zelo paziti, da ti nasadi ne zgorijo v požarih in se ogljikov dioksid spet vrne v ozračje.