Umazano zeleni skladi

Podjetji NLB Skladi in Triglav Skladi ponujata zelene delniške sklade, prek katerih denar strank vlagata »v delnice izdajateljev, ki so nadpovprečno okolijsko ozaveščeni«. Okoljevarstveniki podjetji kritizirajo, saj med drugim vlagata v družbe, ki so po njihovem mnenju okoljsko oporečne.

Oba sklada sta »kolektivna naložbena podjema« (sklada UCITS), ki zbirata premoženje vlagateljev in ga glede na naložbene cilje vlagata v delnice različnih podjetij. Oba sta podsklada svojih krovnih skladov, NLB Skladi in Triglav vzajemni skladi. »Pri oceni vpliva podjetij na okolje uporabljamo zunanja specializirana podjetja, ki se poklicno ukvarjajo z razvrščanjem podjetij po okolijskih, socialnih in upravljavskih značilnostih oziroma tveganjih,« pravi Rok Brezigar, višji upravitelj premoženja pri NLB Skladih. Pri NLB za pridobitev podatkov uporabljajo predvsem ocene podjetja S & P Global, avtorja najbolj znanega ameriškega delniškega indeksa S & P 500. Njegova politika je, da »mora biti povprečna tehtana ocena vpliva na okolje v zgornji tretjini vseh ocenjenih podjetij po tej metodologiji«.

Triglavov sklad upošteva cilje iz pariškega sporazuma glede zvišanja globalne temperature za 1,5 °C, ne vlaga pa v podjetja, »ki so aktivna v panogi fosilnih goriv, in v podjetja, ki so na seznamu Coal Exit List«.

Sklad naj bi imel ničelno toleranco »do primerov resnih težav in incidentov v zvezi s človekovimi pravicami,« zagotavlja njegov upravitelj Vid Pajič.

Večinoma so podjetja, v katera sklada vlagata, visokotehnološka, na primer Microsoft, Nvidia, Alphabet Inc..

Na seznamu pa se znajdejo tudi podjetja, katerih odnos do okolja je vprašljiv. NLB vlaga v Nestle, največjega proizvajalca ustekleničene vode na svetu, ki s plastično embalažo zelo škodi okolju, in v Amazon, ki je znan po čezmerni rabi embalaže pri pakiranju pošiljk, pri čemer nastaja veliko nepotrebnih odpadkov. Triglav pa vlaga v podjetje PepsiCo, ki je v preteklosti črpalo vodo za svoje izdelke na območjih, kjer je krajevni prebivalci niso imeli dovolj.

»Podjetja, ki se vsako leto uvrstijo na seznam desetih največjih onesnaževalcev s plastiko, vsekakor niso zelena. Podjetja, ki imajo dokazano zgodovino izkoriščanja delavk in delavcev, celo otrok, pa tudi okolja oziroma vlagajo sredstva v umazane industrije, niso zelena,« menijo v Mladih za podnebno pravičnost (MZPP).

Postavlja se vprašanje, ali je v sedanjem svetovnem gospodarstvu katerikoli delniški sklad sploh lahko »zelen«. Brezigar iz NLB je optimističen, meni, da bodo z vlaganjem v podjetja, ki so vsaj nadpovprečno prijazna do okolja, druga potisnili v isto smer, zadnja leta opaža »precejšen premik fokusa podjetij k izboljševanju vpliva na širše okolje«.

Pri MZPP so bolj zadržani, četudi ni mogoče oblikovati popolnoma zelenega sklada, je po njihovem mnenju še vedno »možnost najti nekaj podjetij, katerih vpliv na okolje je dejansko manj škodljiv. Ampak med njimi gotovo niso letalski prevozniki, avtomobilski proizvajalci, največji svetovni farmacevti, tehnološki velikani in banke.«