Operacija Fortune: Prevara stoletja

za -

Misija nemogoče.

Premiero Ritchiejevega akcijsko-vohunskega spektakla so trikrat preložili. Prvič zaradi pandemije, tretjič zaradi propada podjetja STX, ki ga je distribuiralo, drugič pa zaradi izbruha rusko-ukrajinske vojne? Zaradi rusko-ukrajinske vojne? Zakaj? Iz preprostega razloga: Ukrajinci so v tem filmu bad guys. Ukrajinski gangsterji namreč ukradejo »nekaj« – ne vemo kaj, vemo le, da lahko to uniči svet in da ne sme priti na črni trg. Vemo tudi, da hoče to »nekdo« na vsak način kupiti, a ne vemo kdo. Odgovore na ta vprašanja išče Jason Statham, tajni klavstrofobično-agorafobični podizvajalec britanske vlade, mož »edinstvenih sposobnosti in briljantnega uma«, ki skuša s svojo ekipo – no, z največjo hekerko na svetu (Aubrey Plaza) in najboljšim ostrostrelcem vseh časov (Bugzy Malone) – penetrirati v telefon razvpitega trgovca z orožjem Grega (Hugh Grant), »črnega angela krute smrti« norega na holivudskega zvezdnika Dannyja Francesca (Josh Hartnett). Oba, Hollywood (Danny) in trgovina z orožjem (Greg), jo odneseta bolje kot ukrajinski gangsterji, ki pa jo odnesejo bolje kot biotehnološki milijarderji.

Najbolje jo – kot vedno – odnese svetovni bančni sistem. »Svet je večji, kot si predstavljaš,« slišimo, a tudi: »Disk je kodiran, a ga lahko kloniram.« Tako kot Operacija Fortune klonira Misijo nemogoče in sago o Jasonu Bournu. Vendar z andahtjo. In obešenjaško urgenco. Navsezadnje, Stathamu je ime Orson – in njegova operacija terja toliko mizanscene, optičnih iluzij in igre kot Državljan Kane, ki ga je posnel oni drugi Orson. (kino)