Lützerath živi

»Greto Thunberg so trije policisti dvignili, jo odnesli od roba rudnika, nato pa jo pospremili proti policijskim kombijem,« je agencija Reuters poročala o torkovem dogajanju pri rudniku lignita Garzweiler na zahodu Nemčije, nekaj kilometrov od zapuščene vasi Lützerath. V torek je policija iz vasi nasilno odstranila še zadnje protestnike, ki so vztrajali več dni, tudi podnebno aktivistko Greto Thunberg, ki je bila po pridržanju kmalu izpuščena.

Usoda vasi Lützerath je marsikoga prvič šokirala minuli konec tedna, ko je tam potekal množični protest, čeprav podnebni aktivisti vas pod geslom »Lützerath lebt« (Lützerath živi) »skvotajo« že zadnja tri leta. Leta 2020 so se morali prebivalci iz nje začeti izseljevati zaradi načrtov nemškega energetskega velikana RWE, ki je postal tudi lastnik vasi. Leta 2013 je namreč pristojno nemško sodišče razsodilo v prid širitvi rudnika lignita Garzweiler, ki ga upravlja RWE in ki se že razteza na površini približno 35 kvadratnih kilometrov (to je 24 Blejskih jezer). Ker bo novi odprti kop uničil Lützerath, so bili ljudje v skladu z dogovorom med vlado in RWE preseljeni. Vendar to ni edina vas, ki jo je doletela opisana usoda, že v osemdesetih letih naj bi bilo zaradi rudnika lignita preseljenih približno 30 tisoč ljudi.

Minuli konec tedna se je v Lützerathu po ocenah policije zbralo vsaj deset tisoč ljudi, organizatorji poročajo, da jih je proti načrtovani širitvi rudnika lignita protestiralo 35 tisoč. Širitev so označili za »izdajo sedanjih in prihodnjih generacij« ter zahtevali pospešen prehod na obnovljive vire. Greta Thunberg je posebej kritizirala nemško stranko Zelenih, ki so s socialdemokrati (SPD) in liberalci (FDP) del vladajoče koalicije kanclerja Olafa Scholza. »Sklenitev poslov s korporacijami, proizvajalkami fosilnih goriv, kot je energetski velikan RWE, ki je kupil ozemlje Lützeratha, kaže, katere so njihove prednostne naloge,« je dejala in opozorila, da premog, ki je tam v zemlji, nikakor ne bo takoj znižal cen energije. Širitev rudnika, ki bo prinesla fosilne dobičke zlasti gigantu RWE, so zagovorniki pričakovano zapakirali v kontekst odpravljanja sedanje energetske krize, ki je očitno večja od vse prihodnosti in vseh dosedanjih družbenih dogovorov o zmanjševanju toplogrednih plinov.

Po burnem sobotnem shodu je v vasi vztrajala skupina protestnikov, vključno s švedsko aktivistko, a jih je policija v torek odstranila z bagri in drugo »robocop« opremo, številne je pridržala. Po zadnjih podatkih je vas zdaj ograjena in varovana, rušenje bo po predvidevanjih RWE trajalo osem do deset dni, lignit pa naj bi na območju začeli kopati že marca ali aprila.

Protestniške akcije v Lützerathu so vključevale ostre( jše), drznejše, radikalnejše poteze. Protestniki so zasedli podzemne rove in vztrajali v njih ter tako preprečevali premike bagrov. Da so v boju s fosilno industrijo potrebne radikalnejše akcije, opozarja Andreas Malm, švedski okoljski aktivist in profesor na Univerzi v Lundu. Leta 2021 je v dokumentarni knjigi How to Blow Up a Pipeline: Learning to Fight in a World on Fire (Kako razstreliti plinovod: učenje boja v gorečem svetu) zapisal, da je sabotaža logična oblika podnebnega aktivizma. Kritičen je do pacifizma znotraj podnebnega gibanja in do »podnebnega fatalizma« zunaj njega. »Okoljska gibanja imajo pogosto močan pridih pravičnosti, celo moralne večvrednosti. K obojemu pa seveda spada le nenasilje,« je pojasnil v enem od intervjujev, a hkrati opozoril, da so podnebne razmere danes tako ekstremne, da je treba premisliti o taktikah. Misli seveda zgolj na sabotaže infrastrukture za proizvodnjo ali dobavo fosilnih goriv in uničevanje lastnine fosilnih gigantov, ki pa ne sme ogrožati človeških življenj.

Za 3. marec je v Nemčiji že napovedan nov množični podnebni protest. Njegov motor so mladi iz gibanja Petki za prihodnost, ki v prizadevanjih vlad in fosilne industrije vidijo »izdajo sedanjih in prihodnjih rodov«. Vlade in fosilno industrijo pozivajo k »radikalnejšim spremembam«, a vprašanje je, ali so pozivi k »radikalnim spremembam« dovolj radikalni.