Nacistični zločini nad koroškimi Slovenci

Risoroman Peršmanova domačija

V Atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v torek zvečer potekal pogovor o risoromanu Peršmanova domačija 25. april 1945 Evelyn Steinthaler in Verene Loisel. Slovenski prevod risoromana, ki opisuje enega zadnjih nacističnih zločinov nad koroškimi Slovenci med drugo svetovno vojni, je izšel lani.

Zgodbo za strip je prispevala pisateljica, novinarka in prevajalka Evelyn Steinthaler, katere ena od babic je bila Slovenka. Avtorica risb je ilustratorka in striparka z Dunaja Verena Loisel. Spremno besedo je napisala zgodovinarka iz Celovca Lisa Rettl. V slovenščino je risoroman prevedel Jernej Biščak.

Risoroman opisuje pokol na Peršmanovi domačiji na avstrijskem Koroškem, kjer so v zadnjih dneh druge svetovne vojne enote SS v sodelovanju s policijo postrelile 11 civilistov, tudi sedem otrok. Pokol so preživeli trije otroci, je uvodoma povedala moderatorka pogovora Jovana Mihajlović Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU.

Zodba v risoromanu je prikazana skozi oči enega od preživelih otrok, tedaj 13-letne Ane Marije Sadovnik.

Odgovorni za pokol niso bili nikdar kaznovani. Avstrijske oblasti so sicer nekaj let po koncu druge svetovne vojne pripravile sodni proces, na katerem pa nikogar niso spoznali za krivega ali obsodili.

Tako avtorica Evelyn Steinthaler kot Daniel Wutti s celovške Pedagoške visoke šole in Društva Peršman sta na pogovoru izpostavila pomen risoromana za osveščanje javnosti, tako na avstrijskem Koroškem kot v celotni Avstriji, o dolgo zamolčanem zločinu, ki se je ob koncu druge svetovne vojne zgodil na odročni gorski kmetiji nad Železno Kaplo.

Evelyn Steinthaler je med drugim še povedala, da se je za risoroman odločila, ker ta zvrst lažje doseže več ljudi, tudi tiste, ki ne berejo znanstvenih in strokovnih knjig, in tiste, ki se sicer knjigi raje na daleč izognejo.

Kot je povedala v izjavi za STA, zgodba Peršmanove domačije v nemškogovorečem delu avstrijske javnosti skorajda ni poznana, sama pa je čutila, da lahko prek zgodbe Ane Sadovnik pove del zgodovine celotne države. Kasneje je tudi odkrila, da za razliko od Avstrije v Franciji in Italiji obstaja že veliko risoromanov na temo druge svetovne vojne.

Risoroman Peršmanova domačija je v Avstriji izšel leta 2018.

Wutti je za STA povedal, da je v ospredju delovanja Društva Peršman sedaj osveščanje predvsem mlajše generacije, zato v Peršmanovem muzeju prirejajo številne delavnice za šolarje, pri tem pa v svojem pedagoškem gradivu uporabljajo tudi dele omenjenega risoromana.

Kot je še povedal Wuti, je Peršmanov muzej edini muzej na avstrijskem Koroškem, ki je posvečen protinacističnemu odporu in podrobno osvešča o slovenski manjšini, kar sta dve temi, ki sta zelo malo osvetljeni v družbi avstrijske Koroške.

Se je pa na Peršmanovi domačiji, ki je bila med drugo svetovno vojno pomembno oporišče partizanskega odporniškega gibanja, zgodil po njegovih besedah eden največjih nacističnih pokolov nad civilnim prebivalstvom na avstrijskem Koroškem.

To in kot mnogo drugih nacističnih zločinov nemškogovorečemu večinskemu prebivalstvu na avstrijskem Koroškem ni znano, je pa v kulturi spominjanja koroških Slovencev zelo pomembno, je še dodal.

Na Peršmanovi kmetiji je Zveza koroških partizanov že v začetku 80. let minulega stoletja v eni od sob uredila spominski muzej. Na pobudo Društva Peršman je bila nato kmetija Peršman leta 2012 prenovljena v moderen muzej polpretekle zgodovine.

Pokol na Peršmanovi kmetiji je bil doslej navdih tudi za gledališki projekt Umetnost sovražnosti/Die Kunst der Feindschaft in gledališko predstavo Enajst duš za enega vola/Elf Seele für einen Ochsen.