Spet vetrnice

V Sloveniji imamo le dve veliki vetrni elektrarni, zadnje mesece pa se množijo vloge investitorjev za nove, bilo naj bi jih več kot deset, že odprta sta projekta v Divači in Dravogradu. Pri tem se nakazujejo novi spori, saj so občine in občani projektom nenaklonjeni.

Na ministrstvu za infrastrukturo ponavljajo, da zgolj z dvema vetrnicama občutno zaostajamo za drugimi državami in da vetrnice (čeprav jih ni mogoče regulirati in so slabo napovedljiv vir) potrebujemo v energetskem »miksu«, vendar je sedanje stanje večidel ravno njihova odgovornost. Do zdaj v Sloveniji še nimamo predpisa, ki bi urejal osnovna pravila, kot je recimo primerna in dopustna oddaljenost vetrnih elektrarn od naselij.

Ena od že delujočih vetrnic v občini Divača je od prve hiše oddaljena 800 metrov, prva »soseda« pa je nedavno za Radio Slovenija povedala, da so jim projekt pred leti predstavili kot nekaj pozitivnega, dejansko pa zaradi hrupa že desetletje poleti ne morejo spati pri odprtih oknih. »So noči, ko se ti zdi, da spiš na Brniku,« je dejala v oddaji Studio ob 17h.

Razdaljo naj bi zdaj določil novi zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki pa težav ne rešuje celostno. Po predlogu, dostopnem javnosti, bi morale biti vetrne elektrarne oddaljene najmanj kilometer od stavb z varovanimi prostori, torej od šol, vrtcev, zdravstvenih ustanov in stanovanj, ter od območij, varovanih po zakonu o ohranjanju narave, za postavitve bliže pa bi moral biti opravljen predhodni postopek ugotavljanja vplivov na okolje. A to pravilo bi po predlogu zakona veljalo le za vetrnice z nazivno močjo več kot 15 megavatov, kar pomeni, da ne bi veljalo za vetrnice, kakršna je v Divači, ki je visoka 98 metrov, ima rotor s premerom 71 metrov in nazivno moč 2,3 megavata.

Ravno v občini Divača je napovedan nov projekt; vlada je na prvi letošnji seji sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas. »Polje« bi povezovalo 11 novih vetrnih elektrarn z že delujočo ter vključevalo vse spremljajoče ureditve, kot so dostopne poti, povezovalni podzemni elektroenergetski vodniki ter povezava z razdelilno transformatorsko postajo. A iz občine Divača so državi sporočili: »Ne podpiramo postavitve in naredili bomo vse, da se ne realizira.« Opozorili so na referendumsko nasprotovanje krajanov Senožeč iz leta 2014, dva odklonilna sklepa občinskega sveta in ponudili drugo možnost: postavitev dveh večjih sončnih elektrarn (na degradiranih območjih) s skupno priključno močjo 20 megavatov, kar zadostuje za oskrbo 2857 gospodinjstev in je okvirno dovolj energije za potrebe dveh občin Divača. »Na ravni celotne občine bi bili samooskrbni, nadomestili bi vetrne elektrarne.«

Podžupan Mario Benkoč je potrdil, da se že pogovarjajo z ministroma za naravne vire in energetiko, Urošem Brežanom in Bojanom Kumrom, želijo si njunega posredovanja pri avstrijskem investitorju, družbi Alpen-Adria Energie (AAE). »Ker družbo zanima le dobiček, je, upam, odprta za drugačne možnosti,« pravi Benkoč.

Drug projekt, Vetrne elektrarne Ojstrica, je načrtovan v občini Dravograd, kjer želijo Dravske elektrarne Maribor na pobočje Košenjaka umestiti tri vetrnice. Kot je razvidno iz lokacijskega načrta, bi bile nameščene na 120- do 155-metrskih stolpih na betonskih temeljih, globokih štiri metre in s premerom 18 metrov. Moč agregatov ni določena, menda zato, ker se tehnologija spreminja. Med gradnjo bi se do lokacije dostopalo tudi z avstrijske strani, potrebnih bi bilo 2,6 kilometra novih dostopnih cest in 880 metrov cest med vetrnicami, predvidena je trajna izguba gozda v premeru 25 metrov okrog stolpov. Župan Dravograda Anton Preksavec je potrdil, da bodo od ministrstva zahtevali presojo vplivov na vodne vire: »Tam imamo glavna vodna vira in vplive je treba preveriti.« Mogoč bi bil tudi posvetovalni referendum. Pripombe k projektu bo občina zbirala do 17. februarja, potem pa, kot pravi župan, sledijo nadaljnji koraki.