Goriška občina je sprejela predstavnike nekdanjih borcev fašistične enote X Mas

Na sedežu goriške občine so prejšnji konec tedna – zdaj že tradicionalno – sprejeli predstavnike odreda nekdanjih borcev fašistične enote X Mas; ti so položili venec pod spominsko znamenje, posvečeno deportiranim v Jugoslavijo. Gre za nekdanje pripadnike nekoč elitne enote Mussolinijeve Italijanske socialne republike, ki se je bojevala pod poveljstvom nacistov. Veterani in predstavniki odreda se vsako leto zberejo ob obletnici poraza, ki ga je enota doživela januarja 1945, ko je partizanom brigade Srečka Kosovela v Trnovem uspelo poraziti bataljon Fumine.

Obenem je v Gorici potekal protifašistični shod, ki so ga pripravili v pokrajinskem odboru italijanskega partizanskega združenja, do polaganja venca je bil kritičen tudi novogoriški župan Samo Turel. V izjavi za javnost je dan prej zapisal, da se ima vsak sicer pravico pokloniti žrtvam, »vendar je vzporedno obujanje nostalgije po fašizmu čisto nekaj drugega. Gre za organizacijo, ki ima za Slovence na obeh straneh meje skrajno negativen zgodovinski pečat. Uradno se pripadniki te organizacije razglašajo za domoljube, v resnici pa ideje in simbole črpajo iz italijanskega fašizma.« Hkrati je dodal, da je bil sprejem povsem neprimeren tudi z vidika dejstva, da bosta občini leta 2025 skupaj nosili naziv Evropske prestolnice kulture, s katerim želijo posredovati »sporočilo demokratičnih vrednot, ne pa poveličevanja kakršnekoli ideologije zatiranja. Kam lahko poveličevanje tovrstnih ideologij privede, lahko žal spremljamo marsikje po svetu tudi v sedanjosti, ne samo v zgodovini.«

»Tudi letos so italijanski veterani in tisti, ki jih podpirajo, dokazali, da se zavedajo, kako pomembne so komemoracije za reinterpretacijo preteklosti, točneje za konverzijo storilcev v žrtve,« je prepričan zgodovinar dr. Oto Luthar. »Tovrstna folklora je še toliko spornejša, ker potlačuje rasistično bistvo fašizma, ki ga najstarejši prebivalci in prebivalke Goriške poznajo bolj kot kdorkoli drug v regiji.«Po njegovem mnenju pri polaganju venca ne moremo govoriti zgolj o pietetnem dejanju, pač pa gre v prvi vrsti za poskus »sistematičnega prisvajanja preteklosti«. Ne bi nas smelo presenetiti niti, da je podobnim spominskim slovesnostim naklonjena goriška občina, dodaja, navsezadnje je v preteklosti omogočila zborovanja skrajnega desničarskega gibanja Casa Pound.

Vzporednice bi lahko iskali v polaganju državnega venca k spomeniku padlim domobrancem na ljubljanskih Žalah, za kar je predlani tedanji premier Janez Janša v svoji odsotnosti pooblastil gardiste Slovenske vojske. H kakemu spomeniku padlim partizanom pa venca ni dal položiti. »Sporna je že sama postavitev spomenika na Žalah oziroma postavitev 200 drugih domobranskih plošč, ki jih najdemo predvsem v osrednji Sloveniji. Da o sramotnem spomeniku v Grahovem, ki storlice predstavlja kot žrtve, niti ne govorimo,« še dodaja Luthar. »Vse skupaj je skrajno sporno tudi zato, ker je janšistom prav malo mar za pobite domobrance. Zanimajo jih toliko kot padli partizani. Njih zanima predvsem reinterpretacija in instrumentalizacija spomina na odpor in kolaboracijo, instrumentalizacija, ki prikriva pomanjkanje resnega političnega programa.«

Podobno bi lahko trdili tudi za skrajno desnico v Italiji.