Uredništvo

 |  Kultura

Nebeške gmote oblakov

Razstava Aleksija Kobala v Galeriji Y združuje slikarska dela iz njegovih serij Podtaknjenci, Navzkrižja dilem in Nebeške črvine

Aleksij Kobal: Nebeške črvine, 2022

Aleksij Kobal: Nebeške črvine, 2022

V Galeriji Y (Trubarjeva cesta 79) v Ljubljani bodo danes, 27. januarja ob 18.00 odprli razstavo Aleksija Kobala z naslovom Logaritmi ekspresije. Gre za prvo v nizu razstav, ki se bodo v letošnjem letu odvile znotraj tematskega projekta Od piksla do platna. Projekt zajema predstavitve slikarjev, ki svoja dela primarno gradijo iz digitalnih podob.

Razstava združuje slikarska dela iz umetnikovih serij Podtaknjenci, Navzkrižja dilem in Nebeške črvine, ki jih odlikuje enoten vizualni koncept dinamične igre računalniško koncipiranih vzorcev v kombinaciji s strupenimi fluorescentnimi barvami. Hipnotični učinek krepijo oblikovanje v programu za 3D-animacijo in izvirni tehnični postopki, računalniško dopolnjene ideje pa so nato v tehniki olja natančno preslikane na slikarsko platno.

"Umetnikova neomajna vnema po tehničnem razvijanju in vizualnem izpopolnjevanju je povzročila nastanek najnovejše serije v obliki manjših formatov, imenovane Nebeške črvine. Serija se od prejšnjih del razlikuje v uporabljeni tehniki, saj je Kobal zaradi želje po še izrazitejšem prikazu detajlov in močnejšem vizualnem učinku, svoje spretne slikarske poteze nadomestil z uporabo tehnike računalniške monotipije na platno. Avtorjeva unikatna tehnika potencira hipnotično valovanje mrežastih struktur v ozadju, ki jih kontrastno prekinjajo puhasti renesančni oblaki. Nebeške gmote oblakov v tej seriji, kakor tudi v prejšnjih, s svojo mehkobo umirjajo in harmonizirajo sicer močno ekspresivna dela," je zapisala kustosinja Pia Miklič.

Aleksij Kobal (1962) je akademski umetnik rojen v Kopru, ki je znan predvsem po svojem raznolikem slikarskem opusu. Njegovemu ustvarjanju v tradicionalnem vizualnem mediju se pridružujejo tudi animirane podobe v obliki videa, prav tako pa posega na področje glasbe in literature. Med leti 2004 in 2008 je sodeloval z glasbeno skupino The Stroj, pozneje pa je izdal tudi dve knjižni deli Glas (2009) in Topologija zlatoroga (2022). Slednjega so navdahnili pravljični deli Trente, nastal pa je kot dopolnitev h Kobalovi klavirski skladbi in k sliki z istim naslovom. Samostojno razstavlja od leta 1987 in je eden najvidnejših vizualnih umetnikov srednje generacije pri nas. Za svoje likovno delo je prejel vrsto priznanj in nagrad, med katerimi je tudi nagrada Prešernovega sklada (2016). Živi in ustvarja v Ljubljani.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.