Ostanki Expa 2020

Slovenija je bila ena od 83 držav, ki so se na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju predstavljale z lastnim paviljonom. »Impozantno«, »paviljon dviga obrvi« sta mnenji, ki ju najdemo v uradnih poročilih, uradna ocena obiskovalcev je bila 8,3 od 10. V Dubaj je v času šestmesečne razstave od oktobra 2021 do marca 2022 na državne stroške potovala skoraj celotna ministrska ekipa prejšnje vlade, celo notranji minister Aleš Hojs. A epilog projekta je manj impozanten; eden od ostankov je tudi večmilijonski spor med podjetjem Riko in državo, o katerem bo razsodilo sodišče.

»Slovenija je dosegla vse svoje cilje, ki si jih je zadala s predstavitvijo v Dubaju,« navaja uradno gradivo po razstavi Expo 2020, ki ga je za vlado nedavno pripravilo gospodarsko ministrstvo, konkretneje generalni komisar Slovenije za svetovno razstavo Matic Volk.

Volka je na to funkcijo oktobra 2020 imenovala Janševa vlada, samo sodelovanje Slovenije pa je bilo zakoličeno že leta 2016 v času vlade Mira Cerarja, ko je takratni (in poznejši) gospodarski minister Zdravko Počivalšek ob obisku Združenih arabskih emiratov podpisal izjavo o nameri Slovenije, da sodeluje na razstavi. Idejna zasnova slovenskega paviljona je bila izbrana leta 2019 na podlagi razpisa, avtor izbrane »lebdeče zelene oaze na vodni gladini« je arhitekturni biro Magnet design. Zaradi epidemije covid-19 se svetovna razstava z letnico 2020 ni začela predvidenega 20. oktobra 2020, ampak šele leto kasneje, 1. oktobra 2021, in je potekala do 31. marca 2022. V Dubaj so v tem času z delegacijami potovali številni ministri Janševe vlade; minister Počivalšek kar dvakrat, Jože Podgoršek, Mark Boris Andrijanič, Boštjan Koritnik, Jernej Vrtovec, Anže Logar, Andrej Vizjak in že omenjeni Aleš Hojs, ki sta ga spremljala državna sekretarja Franc Kangler in Božo Predalič. Celo dvakrat je bil v Dubaju tudi Počivalškov državni sekretar Andrej Čuš, med drugimi pa ob zaključku takratni predsednik državnega zbora Igor Zorčič.

Čeprav se je prejšnja vlada javno precej ponašala s slovensko predstavitvijo, je zdaj jasno, da vodenje projekta, za katero je bil najpristojnejši minister Počivalšek, ni bilo kakovostno, saj bo Expo 2020 epilog dobil na sodišču.

Podjetje Riko je novembra lani prek odvetniške družbe Neffat na državno odvetništvo poslalo seznam neodobrenih zahtevkov v skupnem znesku 3,2 milijona evrov.

V podjetju Riko, ki ga vodi poslovnež Janez Škrabec in je bilo glavni pogodbenik pri postavitvi, opremljanju in vzdrževanju slovenskega paviljona, potrjujejo, da so vložili tožbo »zaradi neplačanih dodatnih del, ki jih je naročil naročnik v fazi gradnje paviljona«. O znesku, ki ga dodatno terjajo od države, ne želijo govoriti – ne v Riku in ne na gospodarskem ministrstvu – češ da postopek še teče. Da znesek nikakor ni zanemarljiv, nakazuje gradivo za vlado iz 9. januarja letos. To navaja, da so »po mnenju Rika še vedno odprti« zahtevki v skupni vrednosti kar 3,2 milijona evrov, ki jih je Riko v času projektiranja in gradnje paviljona neuspešno terjal od naročnika, torej od gospodarskega ministrstva oziroma njegove izvajalske agencije Spirit. Riko je novembra lani prek odvetniške družbe Neffat na državno odvetništvo poslal seznam neodobrenih zahtevkov; njihova skupna vrednost je dobre tri milijone evrov, najvišji, 1,3 milijona evrov, pa se nanaša na dodatne stroške zaradi covid-19.

Podjetje Riko je sicer po navedbah gospodarskega ministrstva za storitve, opravljene pri projektu Expo 2020, že dobilo izplačanih skoraj osem milijonov evrov, natančneje 7,95 milijona. Od tega 3,1 milijona za gradnjo paviljona, dobrih 2,6 milijona za dobavo, montažo in najem notranje opreme ter skoraj 2,2 milijona evrov za podporo delovanja in vzdrževanje paviljona, skupaj z zeleno fasado, ki ga obdaja. Čeprav je bilo torej podjetje Riko z vidika tehnične izvedbe ekskluzivni pogodbenik države pri Expu 2020, je vsakega od omenjenih treh sklopov (gradnja, oprema, podpora pri delovanju) formalno dobilo prek ločenega javnega naročila. Precej opazno sicer je, da niti pri enem javnem naročilu ni uspel noben tekmec. Aprila 2021 je bilo objavljeno javno naročilo za podporo delovanju paviljona od 8. septembra 2021 do 8. septembra 2022, torej v času razstave in po njej. Riku so s ponudbami konkurirala tri podjetja iz Dubaja, dve sta oddali precej cenejši ponudbi, vendar sta bili izločeni; eno zato, ker ni priglasilo zahtevane reference za »vzdrževanje vsaj 200 kvadratnih metrov zelene stene«, kar je v puščavskem Dubaju verjetno redek posel. Nazadnje je posel dobil Riko, končna vrednost pogodbe z aneksom je znašala 1,7 milijona evrov (brez DDV). Med dokumenti je tudi pogodba iz marca 2021, s katero je Riko dobil 91.329,20 evra (brez DDV) za štirimesečno »vzdrževanje zelene fasade do pridobitve uporabnega dovoljenja«. Pogodba je bila sklenjena po postopku brez poprejšnje objave javnega razpisa in utemeljena kot »skrajno nujen primer«. Epidemija je namreč povzročala številne zamude; da vzpostavljena zelena stena ne bi ovenela, jo je bilo treba vzdrževati, zlasti zalivati, so takrat pojasnili v Riku. Za oris: od aprila do avgusta je povprečna temperatura v Dubaju od 34 do 42 stopinj Celzija. Večino pogodb z Rikom je podpisoval Spirit, izvorno za gradnjo paviljona, ki je tudi (p)ostala predmet spora, pa je podpisal bivši minister Počivalšek.

V paviljonu je v okviru tematskega sklopa Voda potekala predstavitev »metode učenja tujega jezika v alfa stanju«, v sklopu Podnebje in biotska raznovrstnost pa predstavitev cementarne Salonit Anhovo.

Epilog spora z Rikom bo zagotovo občutno vplival na končne stroške Expa 2020. Izhodiščna vrednost projekta iz leta 2019, ki je znašala 9,7 milijona evrov, se je od lani zvišala na 11,4 milijona evrov, navaja sveže gradivo, ki so ga za vlado pripravili na gospodarskem ministrstvu. Gradivo sicer podaja zelo grob razrez stroškov, kar je nerazumljivo, saj je razstava končana in stroški (razen izjem zaradi sporov) jasni. Tako je recimo postavka »transport, poslovni prostori in nastanitev« zaokrožena na milijon evrov, »stroški programa in organizacije nacionalnega dneva« na 300 tisoč evrov, postavka »ostale storitve« pa na okroglih 600 tisočakov. V tem se skriva marsikaj; eden od pogodbenikov je bila recimo agencija Pristop, ki je januarja 2020 z ministrom Počivalškom podpisala 71.577 evrov (z DDV) vredno pogodbo za »operacionalizacijo idejne rešitve predstavitve na Expu 2020«. Po njej je Pristop (s partnerjema Renderspace in Sme) v 30 dneh pripravil potek obiskovalčeve poti po treh nadstropjih paviljona, tudi načrte komunikacije z obiskovalci in popis potrebne multimedijske opreme. Od avgusta lani je sicer znana odločitev nove Golobove vlade, da bo paviljon ostal v Dubaju kot del novega gospodarskega središča District 2020. To naj bi po preureditvi paviljona, ocenjeni na 300 tisoč evrov, državo na mesec stalo 40 tisoč evrov.

Kakorkoli, po navedbah zaključnega poročila naj bi si bilo slovenski paviljon v pol leta Expa 2020 ogledalo nekaj manj kot milijon obiskovalcev, to je v povprečju skoraj pet tisoč na dan, povprečna ocena občutkov obiskovalcev pa je bila 8,3 od 10, kar je po mnenju odgovornih »zelo dobro«, v Dubaju se je menda predstavilo tudi skoraj 600 slovenskih podjetij. A pri vsem skupaj je vendar treba omeniti nekatere programske izbire v našem paviljonu, ki so se zvrstile od oktobra 2021 do marca 2022 in se ob njih, milo rečeno, postavlja kar nekaj vprašanj. Recimo v programskem sklopu, poimenovanem Voda, je potekala »predstavitev metode učenja tujega jezika v alfa stanju«, ki jo je dvakrat izvedel Holistični center Karnion. V tematskem sklopu Podnebje in biotska raznovrstnost se je s proizvodnjo cementa predstavilo podjetje Salonit Anhovo, v sklopu Vesolje je med drugim potekala delavnica »izdelaj svoj unikatni spominek iz lectovega testa«, v tematskem sklopu Digitalizacija in umetna inteligenca je potekala predstavitev Plečnikovih jaslic, v sklopu Razvoj mest in podeželja ter pametne zgradbe je med drugim potekala »joga s slovensko olimpijko Brigito Langerholc«, v sklopu Zdravje in dobro počutje pa predstavitev »Slovenija v vrhu personalizirane medicine«. 5