Dr. Jože Kozina / »Do skrajnosti zavožene medčloveške odnose je mogoče sanirati le preko humanega in spoštljivega ravnanja z živalmi«

Živali po simbolni spremembi zakonodaje leta 2020 niso več le stvari, pač pa veljajo za čuteča bitja. O živinoreji se danes govori tudi v povezavi z negativnimi vplivi na okolje in podnebje. Premier Robert Golob je dejal, da bi vsi skupaj lahko pojedli nekaj manj mesa. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je pripravila posvet, namenjen izboljšanju položaja živali. Vse to vendarle so nekakšni odzivi na vprašljivi odnos med človekom in živaljo, o katerem v prostem času veliko razmišlja vrhovni državni tožilec Jože Kozina. Gre sicer za tožilca, ki mu je pred desetletji prvemu uspelo postaviti neke ločnice med svobodno gospodarsko pobudo na eni strani in različnimi oblikami oškodovanja premoženja in delavskih pravic na drugi. Zaradi njega so v zaporu med drugim končali nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež, nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot in nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar.

Imate pri hiši kakšno žival? 

Ker izhajam z ribniškega podeželja, so me hišne in tudi rejne ter prostoživeče živali spremljale že vse od rojstva. Maja 1997 sem se iz Slovenskih novic, v katerih je takrat, mislim, Društvo proti mučenju živali objavljalo na predzadnji strani petkovih edicij fotografije zapuščenih psov in muc, seznanil s tem, da imajo težave z oddajo triletne psičke Koni, ki jo je nekdo pustil privezano z dvema mladičema na smetarski kontejner nekje v Šiški. Tako posvojena psička »mešanka« je jeseni povrgla štiri mladičke in seveda sem jih obdržal. V naslednjih petih letih sem na tak ali drugačen način posvojil še več zapuščenih psov, pa tudi muc, med njimi je bila labradorka z zgolj tremi nogami, ki je bila v skupini več kot 200 psov, ki so bili takrat odvzeti gospe Močivnikovi in ki so jih zatem na neki zapuščeni farmi pri Novi vasi na Blokah oddajali posvojiteljem. Tako sem imel v izteku leta 2004 že deset psov in okoli 20 muc.