Tožba družine žrtve terorističnega napada proti podjetju Google

Gre za prvi primer v povezavi z zveznim zakonom, ki ščiti podjetja pred tožbami zaradi vsebine, ki jo na njihovih platformah objavljajo uporabniki

Ameriško vrhovno sodišče je v torek obravnavalo tožbo družine žrtve terorističnega napada proti podjetju Google, s pomočjo katerega naj bi skrajneži Islamske države širili svojo ideologijo. Gre za prvi primer v povezavi z zveznim zakonom, ki ščiti podjetja pred tožbami zaradi vsebine, ki jo na njihovih platformah objavljajo uporabniki.

Zakon je bil sprejet ob začetku dobe interneta leta 1996, da bi zaščitil podjetja pred tožbami zaradi informacij, ki jih njihovi uporabniki objavljajo na spletu.

Sodišča na nižjih stopnjah so zakon široko razlagala, da bi zaščitila industrijo, ki trdi, da je pospešila hitro rast interneta in spodbudila odstranjevanje škodljivih vsebin.

Vendar kritiki trdijo, da podjetja niso storila dovolj in da zakon ne bi smel preprečevati tožb zaradi priporočil, ki jih ustvarjajo računalniški algoritmi, ki gledalce usmerjajo na več gradiva, ki jih zanima in jih dlje zadržujejo na spletu.

Vsako zmanjšanje njihove imunitete bi lahko imelo dramatične posledice, ki bi lahko vplivale na vse kotičke interneta, saj spletna mesta uporabljajo algoritme za razvrščanje in filtriranje gore podatkov, opozarjajo.

"Priporočilni algoritmi so tisti, ki omogočajo iskanje igel v največjem kupu sena človeštva," so Googlovi odvetniki zapisali v svojem glavnem dokumentu na vrhovnem sodišču.

Odvetniki družine žrtve so v odgovoru podvomili v napovedovanje hudih posledic. "Ni mogoče zanikati, da so gradiva, ki se promovirajo na straneh družbenih medijev, dejansko povzročila resno škodo," so zapisali odvetniki.

"Priporočilni algoritmi so tisti, ki omogočajo iskanje igel v največjem kupu sena človeštva."

Googlovi odvetniki

Tožbo je vložila družina 23-letne Nohemi Gonzalez, ki je novembra leta 2015 v Parizu umrla med napadi skrajnežev Islamske države. Ti napadi so zahtevali skupaj 130 žrtev.

Družina Gonzalez trdi, da je YouTube, ki je v lasti Googla, pomagal IS s tem, da je priporočal njene videoposnetke gledalcem, za katere je najbolj verjetno, da jih bodo ti zanimali, s čimer je kršil zvezni protiteroristični zakon. Nižja sodišča so se postavila na Googlovo stran.

Sorodna zadeva, o kateri bodo danes razpravljali sodniki, pa se nanaša na teroristični napad v nočnem klubu v Istanbulu leta 2017, v katerem je bilo ubitih 39 ljudi. Obe odločitvi bosta objavljeni spomladi ali zgodaj poleti.

Pred vrhovnim sodiščem sta v obravnavi ločeni pritožbi na zakone o družbenih medijih, ki so jih sprejeli republikanci na Floridi in v Teksasu, vendar bosta obravnavani šele jeseni, odločitve pa bodo verjetno sprejete šele v prvi polovici leta 2024.

QWF3D0ryFr4

yWCxlBnGtPY

Sae0u4XoyAs