STA

 |  Politika

Nasprotovanja predlogu za brezplačno kosilo ni napovedala nobena poslanska skupina

DZ se je lotil prve obravnave predlogov sprememb zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani, ki ju je v zakonodajni postopek vložilo 5000 državljanov, v njihovem imenu pa Inštitut 8. marec

DZ se je lotil prve obravnave predlogov sprememb zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani, ki ju je v zakonodajni postopek vložilo 5000 državljanov, v njihovem imenu pa Inštitut 8. marec. S predlogoma želijo zagotoviti brezplačno kosilo za vse učence. Nasprotovanja predlogu ni izrecno napovedala nobena poslanska skupina.

Mojca Lukan z inštituta je povedala, da so predloga vložili glede na izkušnje staršev, ki so poročali, da otrokom težko plačajo kosilo v šoli. S spremembo zakona o osnovni šoli bi kot pravico za vse šoloobvezne otroke uvedli šolsko kosilo, z novelo zakona o šolski prehrani pa bi to pravico tehnično uredili in denimo prepovedali outsourcing, torej zunanje izvajalce. Zagotavljanje šolskega kosila je zdaj namreč tržna dejavnost.

Predloga so po njenih besedah podprle številne nevladne organizacije in sindikati, tako Slovenska filantropija, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in zveza prijateljev mladine.

Izdatki proračuna bi se po predlogih povečali za 77 milijonov evrov.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dejal, da na ministrstvu načeloma podpirajo namen predlagatelja v zvezi z zagotovitvijo brezplačne prehrane za učence. Nenazadnje je urejanje tega vprašanja po njegovih besedah del vsebin v koalicijski pogodbi. Vendar je spremembe treba vpeljevati postopoma ob zavedanju, da predlog posega v kadrovske, prostorske in organizacijske zmožnosti posameznih šol, je opomnil.

Predloga zato po njegovem opozorilu trenutno nista izvedljiva v praksi, vendar namerava ministrstvo poskrbeti za to, da vse osnovne šole pridobijo ustrezne prostorske in kadrovske pogoje za njuno izvajanje.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so se v Gibanju Svoboda strinjali z ministrovim opozorilom. Edina pot je dogovor za skupno mizo in dialog s šolami, so menili. Vlada se je sicer takoj po začetku draginje lotila ustreznih ukrepov in zamrznila ceno šolske malice, so spomnili.

Stroške višjih cen hrane in energije, ki bi jih sicer morali plačati učenci in dijaki, je tako prevzela država, so dodali v SD. To je vlada po njihovem pojasnilu lahko naredila, ker je zagotavljanje šolske malice opredeljeno kot javna služba, ceno malice pa je določilo pristojno ministrstvo. Medtem je nudenje šolskega kosila opredeljeno kot tržna dejavnost osnovnih šol, ceno kosila pa določajo šole same.

Trenutna ureditev pri subvencioniranju prehrane na šolah ni ustrezna, saj povečuje stigmatizacijo otrok, pa so izpostavili v Levici. Po predlogih bi poskrbeli za zdravo prehrano vseh otrok, tudi tistih, ki imajo poseben prehranjevalni režim, menijo. Poleg tega po njihovi ugotovitvi stremita k zdravemu prehranjevanju otrok.

Ne samo učencem, ampak tudi srednješolcem bi morali zagotoviti brezplačen obrok, so prepričani v SDS. Tako so v tej poslanski skupini zapisali v svojem predlogu, ki je bil obravnavan jeseni lani, vendar je bil zavrnjen, so spomnili.

V NSi so se strinjali z namenom predlogov, da bo šolsko kosilo brezplačno za vse. A so ob tem opozorili, da bi na pleča občin tako prešlo breme za zagotovitev kadrovskih in prostorskih možnosti, medtem ko občine nimajo teh sredstev. V prvi obravnavi predlogoma ne bodo nasprotovali, ker pričakujejo, da bosta še dodelana.

DZ bo glasovanje o tem, ali sta predloga primerna za nadaljnjo obravnavo, opravil v četrtek v okviru glasovanj.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.