Neznosna negotovost bivanja

»Kako je mogoče, da za stare, hladne in vlažne sobe v Ljubljani plačujemo 400 € + stroške?«, »Zakaj so razpisi za neprofitna stanovanja postali loterija?« To sta le dve od številnih vprašanj, s katerimi se ubadajo najemniki ne le v Ljubljani.

»V sedanjih razmerah najema stanovanj je povsem vseeno, kaj o pravicah najemnikov piše v zakonodaji, saj je na trgu izredno malo stanovanj, ki so primerna in vsaj približno dostopna, najemniki pa so prisiljeni privoliti v kršitve pravic,« opozarja Maša Hawlina iz Zadrugatorja, kolektiva, ki si prizadeva za sistemsko ureditev in razvoj stanovanjskega zadružništva v Sloveniji kot oblike stanovanjske preskrbe. Kakor povzema, se najemnine zvišujejo. »Ena od stvari, ki jih v zadnjem času nenehno poslušamo od najemnikov, je, da se je nanje preneslo nedavno zvišanje davka na najem. Veliko lastnikov se je zaradi zadnjega popravka zakona odločilo zvišati najemnine, čeprav lani, ko se je davek znižal, najemnin niso znižali.«

Do konca leta 2021 je veljala ureditev, po kateri so bile najemnine obdavčene po 27,5-odstotni stopnji, v davčno osnovo pa se je štelo 85 odstotkov prihodkov. S 1. januarjem 2022 je začela veljati sprememba, ki jo je uzakonila Janševa koalicija in po kateri so bile najemnine obdavčene 15-odstotno, v osnovo pa se je štelo 90 odstotkov prihodkov. Od 1. januarja letos je z zadnjo spremembo, ki jo je potrdila Golobova koalicija, stopnja davka zvišana na 25 odstotkov.

Hawlina meni, da je treba zaradi razmer na najemniškem trgu nujno zavarovati najemnike. »To bi lahko v prvi vrsti naredili s precejšnjo okrepitvijo stanovanjske inšpekcije, ki bi morala začeti sama, proaktivno, ne le ob prijavah, nadzorovati položaj. Najemniki razmer in kršitev ne prijavljajo, saj ne morejo začeti spora z najemodajalcem, ki bi najverjetneje vodil v izgubo doma.« Načinov, na katere najemodajalci izrabljajo razmere, je več, eden od zelo pogostih je, da ne sanirajo neprimernih stanj, kot je vlaga, ampak zanje okrivijo najemnike in nočejo vrniti varščine.

V iniciativah, ki se že leta ukvarjajo s stanovanjsko politiko, si želijo tudi dialoga s pristojnim ministrstvom. »Za zdaj so informacije o nastajajoči stanovanjski politiki fragmentirane,« pravi Hawlina in opozarja, da bi ravno zdaj, ko se oblikuje nova stanovanjska politika, odločevalci morali (po)iskati širše soglasje, namesto da zgolj sklepajo kompromise med sabo. »Stanovanjsko vprašanje je širše družbeno vprašanje, nastajajoča politika mora odsevati, kako kot družba razmišljamo o stanovanjih.« V Zadrugatorju se sicer strinjajo z zamislijo o nepremičninskem davku na drugo in tretjo nepremičnino, vidijo pa ga kot možnost omejitev špekulativnih nakupov na stanovanjskem trgu.

Nekatera evropska mesta so v špekulativne nakupe, zaradi katerih se zvišujejo cene stanovanj, posegla z ukrepi. Rotterdam je tako lani spremenil pravila, zdaj lahko stanovanje, vredno do 355 tisoč evrov, kupi le tisti, ki bo v njem živel sam ali pa njegov sorodnik. S tem so na prste stopili investitorjem, ki so kupovali poceni stanovanja in jih spreminjali v luksuzna. Amsterdam je tako pravilo uveljavil že prej …