Popravek nelogičnosti

Se spomnite zapleta, ki je nastal zlasti z zadnjim zvišanjem minimalne plače, ki se je januarja letos s 1074 evrov zvišala na 1203 evre bruto? Iz gospodarstva so prišla tradicionalna opozorila o domnevno huronskih negativnih posledicah, ki naj bi jih povzročilo to zvišanje najnižjih plač, s katerimi živi okoli 80 tisoč delavk in delavcev.

Pojavilo pa se je tudi opozorilo Združenja bank Slovenije, da bo zvišanje minimalne plače poslabšalo kreditno sposobnost precejšnjega dela prebivalstva. Čeprav je zvenelo nelogično, se je izkazalo za utemeljeno.

Pravila kreditiranja določa Banka Slovenije, tam pa so nekatere »pravne podlage tolmačili na način«, kot zdaj razlagajo v vladi, zaradi katerega se je ob zvišanju minimalne plače samodejno poslabšala kreditna sposobnost prebivalstva. Banka Slovenije je novembra 2019 uvedla tako imenovani makrobonitetni ukrep in z njim določila, da mora potrošniku po plačilu obroka posojila vsak mesec na računu ostati najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače – torej enak znesek, ki mora ostati tudi po izvršbi. Ukrep jepomenil, da je moralo po januarskem zvišanju minimalne plače na računu posojilojemalcev ostati najmanj 914,55 evra namesto prejšnjih 816,57 evra. Zaradi tega je oseba s povprečno slovensko plačo 1317,60 evra neto lahko do januarja najela posojilo z mesečnim obrokom 501,03 evra, od januarja pa sme obrok znašati le še 403,05 evra – čeprav se plača te osebe ni prav nič spremenila.

Da je tako pravilo nenavadno, so se strinjali vsi, prvi korak bo narejen s popravkom zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema. Vlada je popravke že poslala v državni zbor, tam naj bi bili sprejeti po skrajšanem postopku, Banko Slovenije pa bodo odvezali vezanosti na pravila izvršbe pri določanju pogojev kreditiranja. Preprosteje povedano: z uzakonitvijo tega popravka zvišanje minimalne plače ne bo sprožilo verižnega poslabšanja kreditne sposobnosti prebivalstva. Banka Slovenije bo zdaj morala na novo določiti pravila, s katerimi bo smiselno preprečevala povečanje slabih posojil in tveganj v bančnem sistemu.

Zadnji podatki Banke Slovenije za december lani kažejo, da ima prebivalstvo pri bankah v državi skupno najetih za 12,8 milijarde evrov posojil, od katerih pa jih je nedonosnih 211 milijonov evrov ali 1,6 odstotka. Zgolj med stanovanjskimi posojili, ki jih je bilo decembra za 8,04 milijarde evrov, je bilo nedonosnih 1,2 odstotka, med potrošniškimi, ki jih je za 2,6 milijarde, pa je delež nedonosnih 3,5-odstoten.

Pogoji za najem posojil se sicer slabšajo že brez višanja minimalne plače; decembra lani je recimo povprečna obrestna mera za nova stanovanjska posojila z variabilno obrestno mero pri bankah v Sloveniji znašala 3,8 odstotka, kar je največ po pomladi 2012 in kar presega povprečje bank EU (3,1 odstotka).