Magna odhaja

»Magna, mednarodna proizvajalka delov za proizvajalce avtomobilov, je napovedala, da bo v prihodnjih 12 do 15 mesecih zaprla svoj obrat, ogroženih bo skoraj 300 delovnih mest, tiskovni predstavnik družbe pa je dejal, da je bila ta težka odločitev sprejeta po pregledu finančnega stanja, prihodnjega poslovanja in zahtev trga.« Tako je britanski BBC pred natanko desetimi dnevi poročal o zaprtju obrata kanadske gigantke Magne International v angleškem mestu Halewood.

Le dan po napovedi zaprtja obrata v Halewoodu je podobna napoved odjeknila v približno 1900 kilometrov oddaljenih Hočah: Magna »zaradi razmer na avtomobilskem trgu in manjšega povpraševanja« ustavlja proizvodnjo v hoški lakirnici.

Takoj po napovedi zaprtja lakirnice, kjer je od ponedeljka že na čakanju 90 od 150 zaposlenih, se je v domači (politični) javnosti začelo obmetavanje z očitki, kdo je kriv, kdo tuji vlagateljici ni dal dovolj hitro vsega, kar je dodatno želela. Portal N1 je, sklicujoč se na svoje vire, poročal, da naj bi se avstrijska Magna Steyr z ameriškim proizvajalcem električnih vozil Fisker dogovorila za nadgradnjo naložbe v Hočah, vendar naj bi jo Američani pogojevali s pridobitvijo vseh dovoljenj do sredine leta 2021. Ker se to ni zgodilo (izdana so bila novembra 2021), naj bi bila junija 2021 Fisker in Magna sklenila pogodbo za proizvodnjo v Gradcu. Iz koncerna so na vprašanje, ali navedbe držijo, odgovorili, da bo Magna prestrukturirala poslovanje »zaradi spreminjajočih se tržnih razmer in trenutnih zahtev kupcev«. Dodali so, da špekulacij ne komentirajo.

Okoljevarstvenik Gorazd Marinček (Rovo), ki je pred štirimi leti najglasneje opozarjal na neustreznost ravnanja vladajoče politike pri postavitvi Magnine lakirnice na kmetijskih zemljiščih, je za STA dejal: »Botri Magne, ki so še danes na oblasti, zlasti tisti na gospodarskem ministrstvu, naj se vsaj malo odkupijo z dosledno izterjavo pogodbenih zavez in naj nikoli več ne pozivajo k pospeševanju izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj.«

Magni je država dala 18,6 milijona evrov pomoči, gospodarski minister Matjaž Han pa je že izrazil pričakovanje vračila. Marinček omenja več prelomnih dogodkov, s katerimi je politika mimo veljavnih zakonov trasirala postavitev lakirnice. Prva prelomnica je bila leta 2008 v vladi Janeza Janše sprejeta resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007– 2023, ki je med 26 projekti predvidela »sodoben kopenski logistični center v občini Hoče-Slivnica, ki bo tja privabil tudi industrijo in druge spremljevalne programe«. Več okoljskih organizacij je sprožilo ustavno presojo, ker ni bila vključena celovita presoja vplivov na okolje, a jo je ustavno sodišče zavrnilo, ker resolucija ni del pravnega sistema kot zakon. Ključni odklon je bil v času koalicije Mira Cerarja – ta je za naložbo sprejela poseben zakon, lex-Magna, in to brez vključitve javnosti in z izničenjem več sistemskih ureditev. "Povozila" je določila iz zakonov o urejanju prostora, o prostorskem načrtovanju, o graditvi objektov, iz zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, o kmetijskih zemljiščih, o umeščanju objektov državnega pomena v prostor, o agrarnih skupnostih, o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter iz zakonu o ohranjanju narave. Magna je lahko lakirnico gradila še pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja.

Je pa lani oktobra v soju žarometov in navzočnosti politikov odprla nov proizvodni obrat v severnomakedonskem mestu Struga.