Prvo leto vlade

Zgodovinski spomin je hecna reč, hitro opeša, prav zato ga je nujno od časa do časa zbuditi. Slovenija je še pred letom hodila po poti avtoritarnih držav. Janševa vlada je v javni razpravi v ospredje postavljala kulturni boj, pobesnelo je kadrovala, kruto obračunavala s političnimi nasprotniki, poskušala je razgraditi temelje pravne države in vzpostaviti »drugo republiko«, torej Slovenijo po meri vladajoče SDS. A ji ni uspelo. Po robu se ji ni postavila opozicija, na trenutke je bila skorajda povsem nemočna, a ji je zato načrte prekrižala civilna družba. Več kot sto petkov zapored, kljub ustrahovanju, nešteto izdanim kaznim in čezmerni sili, ki jo je uporabljala policija, so ljudje prihajali na ulice in protestirali. In naposled Janševi vladi aprila lani na volitvah dali nezaupnico.

V osrčju protestnega gibanja je nastala pobuda Glas ljudstva, koalicija več kot sto nevladnih organizacij in več kot 1500 dejavnih posameznikov, ki je med protesti in prek spleta, predvsem pa v dialogu z ljudmi pred državnozborskimi volitvami oblikovala 138 konkretnih zahtev in jih poslala vsem političnim strankam. Do njih so se opredelile vse stranke, ki danes sestavljajo vladno koalicijo – skupaj so se strinjale s 122 zahtevami, s čimer so te navsezadnje postale njihove politične zaobljube.

A nekaj so besede, drugo pa dejanja. Po skoraj letu, odkar je vlada nastopila, ji je uspelo izpolniti zgolj nekaj zavez.

Spet je stekel socialni dialog v Ekonomsko-socialnem svetu, ki ga je Janševa vlada porušila. Odpravljeni so bili škodljiva določila in posledice protikoronske zakonodaje, med drugim dodatne finančne ovire za tuje študente. Na začetku leta je državni zbor sprejel zakon, ki zagotavlja posebno varstvo žvižgačem, Slovenija pa se je na evropskem parketu spet postavila na stran držav članic, ki se zavzemajo za krepitev vladavine prava in sankcioniranje članic, ki je ne spoštujejo.

Hkrati je vladi uspelo nekaj zavez prelomiti. Pri Glasu ljudstva so posebej kritični do neizpolnitve obljube, da bo do leta 2030 zgradila 30 tisoč novih neprofitnih stanovanj (po zadnjih napovedih je to število skoraj prepolovljeno) in da bo na Stanovanjski sklad Republike Slovenije prenesla za to primerna stavbna zemljišča. Namesto tega so bila ta prenesena na Slovenski državni holding. Prav tako očitno ne namerava omejiti, kaj šele odpraviti dela zdravnikov »dvoživk«. Pri Glasu ljudstva tudi sicer menijo, da se vlada v zdravstvu odloča za največ napačnih potez.

Več kot sto zavez ostaja bodisi nedotaknjenih, so zastale, se še izvajajo ali pa so bile izpolnjene le deloma. Delno neizpolnjena ostaja tudi zaobljuba, da bo vlada nemudoma zagotovila neodvisnost programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija, saj je ustavno sodišče izvrševanje nekaterih določb sprejetega (in na referendumu z veliko večino potrjenega) zakona začasno zadržalo.

Jasno, nekatere zaveze bodo izpolnjene v sklopu celovitejše reforme, ki jo je nemogoče izpeljati v enem letu. Hkrati je bila vlada že ob imenovanju zasuta z zakoni, ki jih je vložila opozicija in ji s tem še do nedavnega onemogočala, da bi oblikovala posamezna ministrstva. A zdaj večjih izgovorov nima več.

Pri Glasu ljudstva nameravajo izpolnjevanje zavez ocenjevati vsakih šest mesecev, s čimer se, kot so zapisali, »nadejajo povečanja politične odgovornosti nosilcev oblasti z namenom krepitve demokracije in politik, usmerjenih v dolgoročno dobrobit ljudi in narave«. Prve predstavitve izsledkov monitoringa sta se v torek udeležila tudi poslanca Gibanja Svoboda Tereza Novak in Borut Sajovic. Ta je dejal, da 122 zavez vlade »mora postati in bo postalo v največjem realnem obsegu tudi dejanje«.

Pri Glasu ljudstva ga bodo držali za besedo.