Rekordni izvoz slovenskih zdravil v Rusijo

Rusi pod pritiskom

Borut Mekina
MLADINA, št. 11, 17. 3. 2023

Izvoz v Rusijo, 3 mesečno povprečje glede na lansko leto (2021 = 100)

Izvoz v Rusijo, 3 mesečno povprečje glede na lansko leto (2021 = 100)
© Oxford Economics

Od začetka vojne v Ukrajini in sprejetja ukrepov proti Rusiji se je izvoz iz članic Evropske unije v to državo v povprečju občutno zmanjšal. Dejansko se je prepolovil: leta 2021 je bilo izvoza v Rusijo za štiri odstotke celotnega izvoza EU, leta 2022 je znašal le še 1,8 odstotka. A z eno izjemo – Slovenijo. Leta 2021 je Slovenija v Rusijo izvozila za 854 milijonov evrov blaga; približno toliko ga je tudi v letih pred tem. Nato, leta 2022, pa se je vrednost izvoza precej povečala, na 1,18 milijarde evrov. Z drugimi besedami, zrasla je za skoraj 30 odstotkov. Podobno tudi uvoz, a ta bolj zaradi višjih cen ruskih energentov.

Dobro polovico slovenskega izvoza v Rusijo sestavljajo farmacevtski izdelki in zdravila. Sodeč po začasnih podatkih statističnega urada se je leta 2022 izvoz teh v Rusijo povečal za okoli 28 odstotkov. Vrednost izvoza zdravil je recimo narasla z 237 milijonov na 317 milijonov. Še posebej se je znotraj teh statističnih kategorij povečala prodaja imunoloških izdelkov. Leta 2021 smo jih v Rusijo izvozili za 29 milijonov, lani za kar 251 milijonov. Glede na obseg izvoza se je občutno povečala tudi vrednost izvoza pečic, kuhalnikov in kuhalnih plošč, ki jih proizvajajo v Gorenju, in sicer s 27 milijonov na 51, podobno se je zgodilo s stroji za pomivanje posode. Nekaterih izdelkov pa v Rusijo ne izvažamo več. Tako je Slovenija še leta 2021 tja izvozila za 1,3 milijona evrov teleskopskih namerilnih naprav za orožje – verjetno proizvajalca Fotone – leta 2022 pa nič več.

Največji slovenski izvoznik v Rusijo je novomeška Krka. V podjetju so potrdili, da so leta 2022 prodajo v Ruski federaciji povečali za 16 odstotkov, tako da je njena vrednost znašala 387 milijonov evrov, v Ukrajini pa se je recimo za odstotek znižala in je njena vrednost znašala 95 milijonov evrov.

V Krki so še pojasnili, da spoštujejo 25. člen deklaracije o človekovih pravicah, po kateri so vsi bolniki ne glede na okoliščine upravičeni do zdravstvene oskrbe: »To pomeni, da smo zavezani vse trge oskrbovati z življenjsko pomembnimi izdelki. Zdravila so izvzeta iz prepovedi poslovanja. Tako tudi ukrajinski in ruski trg oskrbujemo s svojimi kakovostnimi, varnimi in učinkovitimi zdravili, saj so ta za bolnike življenjskega pomena.« Pozanimali smo se, ali nam lahko razkrijejo, po katerih zdravilih se je povpraševanje v Rusiji leta 2022 najbolj povečalo. »Sporočamo vam, da je večina povečanja prodaje dosežena z zdravili za zniževanje krvnega tlaka.«

Gotovo so tudi v Leku trendi podobni, le da tam poslovnih odnosov z Rusijo ne želijo razkrivati. Odgovorili so, da gre pri njih več kot 90 odstotkov zdravil, razvitih ali proizvedenih v Sloveniji, v izvoz. Vendar pa Lek na trgih zunaj Slovenije ne nastopa neposredno, ampak posredno, prek Sandozove in Novartisove razvejene prodajne mreže.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Fašistični režimi sovražijo novinarje in sodnike. Ker so ti prva linija pričevanja. Vidijo in povedo.«

Hélène Frappat, pisateljica, filozofinja in prevajalka

Varuh človekovih pravic / »Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Izbruhi nasilja so odsev sistemskih pomanjkljivosti

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi