Luther: The Fallen Sun

zadržan +

Psihopatski kapitalist.

Film Luther: The Fallen Sun, londonski noir, se začne tam, kjer se je leta 2019 končala serija Luther – z aretacijo in internacijo neortodoksnega višjega inšpektorja Johna Luthra (Idris Elba), Dirty Harryja novega stoletja, za katerim pridejo vsi »učinkoviti« prestopki, ki jih je zagrešil v karieri, da ne rečem seriji. In medtem ko sedi, maskirani serijski morilec, ki je videl Sedem, Žago in druge baročne, pikantne psihotrilerje, izvede svoj performans, ki je tako absurdno elaboriran in tako groteskno spektakularen, da kar ne morete verjeti, da ga je »zrežiral« sociopatski, izumetničeni, dandyjevski IT-jevec David Robey (Andy Serkis) – prej kak Fincher.

A ko Luther, umazan, a čist, zbeži iz ječe, dobi partnerko, višjo inšpektorko Odette Raine (Cynthia Erivo), ki jo nujno potrebuje, kajti Robey je več kot serijski morilec, več kot kralj črnega interneta, več kot Mengele torture porna – Robey je serijski morilec in milijarder, ultimativni psihopat in ultimativni kapitalist. Zlahka bi nadomeščal Ernsta Stavra Blofelda in paral živce Jamesu Bondu. Ne le zato, ker je večopravilen in ker ima budžet, ampak tudi zato, ker zna popevko – recimo It’s Raining Men – spremeniti v opero, Piccadilly v cirkus, hladnovojne koncepte – recimo »Velikega brata« – pa v globalno privatno policijsko državo. Robey je personifikacija nadzorovalnega kapitalizma. (Netflix)