Sporna strokovnjaka

Petnajstega marca se je na ustanovni seji sestal poseben strateški svet za makroekonomska vprašanja, ki naj bi pomagal predsedniku vlade Robertu Golobu. Namen sveta naj bi bil pripravljanje strokovnih mnenj v zvezi z oblikovanjem strukturnih reform in mnenj o javnofinančni in drugi (makro)ekonomski politiki, predsedniku vlade pa naj bi svetoval tudi pri pripravi proračunskih dokumentov in podobno. V času ponovnega uvajanja nekoliko fleksibilnejšega fiskalnega pravila naj bi neposredno pomagal predsedniku vlade. »Ker so časi občutljivi, moramo najprej opredeliti javnofinančni okvir, v okviru katerega se bodo načrtovane reforme gibale,« je napovedal Golob.

Oblikovanje takšnega sveta je nekaj običajnega, še posebej zato, ker premier ni ekonomist, pa tudi njegov minister za finance Klemen Boštjančič, sicer ekonomist, še nikoli ni sodeloval v vladi. V posvetovalnem svetu sedi nekaj uglednih ljudi: denimo Velimir Bole, Mojmir Mrak, Mitja Gaspari, v njem pa sta tudi Igor Masten in Matej Lahovnik. Oba sta ekonomista, ki sta tako ali drugače zagovarjala Janševo vlado in njene ukrepe na področju ekonomskih politik.

»Nisem odločala o tem, kdo je član skupine, se mi pa zdi pozitivno, da so v strokovnem svetu ljudje različnih nazorov, ki imajo različne strokovne poglede,« je na vprašanje o sestavi strokovnega sveta odgovorila njegova predsednica Marijana Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, tiste institucije torej, ki je tik pred lanskimi volitvami napovedala nižjo gospodarsko rast, vendar poročila tedanja vlada z Janšo na čelu zaradi politične preračunljivosti ni želela obravnavati. »Prva seja je bila konstruktivna. Morda bo zaradi različnosti pot do enotnega stališča skupine težja, ampak ali ni ravno to namen razprave? Obstaja nekaj negativnih plati tovrstne sestave sveta, a več jih je pozitivnih.«

Razmišljanje Marijane Bednaš zveni modro, tudi ekonomisti hodijo po različnih poteh, eni zagovarjajo vitko državo, drugi močno javno zdravstvo, močno šolstvo. A v politiki stvari niso preproste. Člani strokovnega sveta bodo imeli privilegiran dostop do informacij, vnaprej bodo vedeli, kakšne reforme pripravlja vlada, kako načrtuje proračun, kakšni bodo njeni ukrepi. Te stvari so politično občutljive, zato bi moralo biti med njimi in predsednikom vlade vzpostavljeno zaupanje. Pa bo res?

Politika in stroka

Najprej nekaj besed o Mateju Lahovniku. Nekoč je bil čudežni deček slovenske politike. Vanjo ga je leta 2004 pripeljal Anton Rop, takrat 33-letnemu ekonomistu je zaupal vodenje ministrstva za gospodarstvo. Rop in celotna LDS sta volitve kasneje izgubila, Lahovnik je postal poslanec, nato eden izmed ustanoviteljev stranke Zares, leta 2008 pa znova minister za gospodarstvo, dokler leta 2010 ni odstopil. Zaradi zagovarjanja koruptivne in predimenzionirane naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj se je sprl s političnim sopotnikom in predsednikom Zaresa Gregorjem Golobičem in zapustil Pahorjevo vlado. Parlamentarna preiskovalna komisija je kasneje ugotovila, da so pri gradnji šestega bloka vse vlade od leta 2004 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno, največjo politično odgovornost pa naj bi nosila ravno ministra Pahorjeve vlade France Križanič in Matej Lahovnik. Kljub TEŠ je Lahovnik ostal povezan s politiko in gospodarstvom, nekaj časa je bil predsednik nadzornega sveta Mercatorja, podpisal je izjavo Zbora za republiko o procesu Patria kot o »montiranem sodnem procesu«, skupaj z Žigo Turkom sta zahtevala »resetiranje Slovenije«, v času epidemije pa je vodil skupino, ki je za Janševo vlado pripravljala strokovne smernice, kako naj gospodarstvo preživi krizo – dejansko je bil eden glavnih uradnih razlagalcev potez vlade Janeza Janše med letoma 2020 in 2022 (z Janšo sta sicer družinska prijatelja), julija 2020 pa je na predlog SDH postal namestnik predsednika nadzornega sveta družbe Krka.

Niti Lahovnik niti Masten v času porajajoče se avtokracije nista javno protestirala proti političnim ukrepom prejšnje vlade. Nekateri izmed njih so bili očitno neustavni.

Lahovnik rad nastopa v javnosti, piše kolumne za Slovenske novice, kritizira ukrepe Golobove vlade, še posebej pa ne mara Levice in njene »socialistične politike«. Ko je minister za delo Luka Mesec decembra lani napovedal pokojninsko reformo, je Lahovnik posmehljivo pripomnil, da »Mesec razen v politiki ni še nikjer delal in očitno ne razume, da pokojnina ni sociala, ampak je odvisna od vplačanih prispevkov«. To deloma drži, a pokojninski sistem temelji tudi na medgeneracijski solidarnosti in pravičnosti. Lahovnik je sicer redni profesor na ljubljanski fakulteti za ekonomijo, je strokovnjak za menedžment, v politiki pa je znan po tem, da se rad prilagaja. Gregor Golobič je o njem nekoč dejal, da je »populist z doktoratom«.

Drugi takšen človek je Igor Masten. Tudi on je profesor na isti fakulteti in tudi on je sodeloval v Janševi vladni skupini za boj proti gospodarskim posledicam epidemije. S tem seveda ni nič narobe, a niti Lahovnik niti Masten v času porajajoče se avtokracije nista javno protestirala proti političnim ukrepom prejšnje vlade. Nekateri izmed njih so bili očitno neustavni.

Masten ni bil nikoli član politične stranke, je pa zato enkrat, davnega leta 2005, že sodeloval v Janševem gospodarskem svetu. Bil je to čas vzpona mladoekonomistov in vere v enotno davčno stopnjo. Nekateri iz četice mladoekonomistov so se kasneje tej ekonomski smeri odpovedali – finančna kriza leta 2008 je pokazala, da neoliberalizem brez pomoči osovražene države ne more preživeti – a Masten ji ostaja zvest. Tako se je javno zavzemal za prodajo Telekoma najboljšemu ponudniku, zavračal je zamisel o odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bil je eden od najglasnejših zagovornikov ustanovitve slabe banke in vpisa fiskalnega pravila v ustavo. Tudi on rad nastopa, tudi on rad govori. Leta 2013 je kot vpliven ekonomist in prijatelj tedanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca v intervjuju za Delo rekel, da sta Factor banka in Probanka »kandidatki za likvidacijo«. Ker pa je denar plaha ptica, je njegovo govorjenje sprožilo preplah. Banki sta bili v resnici v težkem položaju, a Mastenova javna izjava naj bi bila povzročila paniko med komitenti in to je likvidnostne težave obeh bank še poglobilo. Dušan Valenčič, nekdanji član uprave Factor banke je kasneje v medijih zapisal, da je bil omenjeni intervju »del scenarija, ki je tri tedne pozneje privedel do likvidacije obeh bank«.

Igor Masten je na svoji poklicni poti plodno sodeloval z Banko Slovenije, delal je v njenem raziskovalnem središču, navsezadnje pa je tudi javno podprl zahtevo predsednika uprave NLB, ki si je leta 2019 zaželel plačo v višini pol milijona evrov. Blažu Brodnjaku je z zahtevo kasneje uspelo, saj NLB ni več v večinski lasti države Slovenije. Leta 2021 je prejel 577.003 evre bruto plače. Pripomnimo, da ima Brodnjak srečo, da za NLB ne velja tako imenovani Lahovnikov zakon, ki omejuje višino prejemkov poslovodnih oseb v družbah, ki so v večinski lasti Slovenije.

Masten pa ni samo profesor in predavatelj, je poslovno dejaven, ustanovil je nekaj podjetij, trenutno so aktivna tri izmed njih, ki se ukvarjajo s svetovanjem. Vsa imajo podobna imena. EconLab, d. o. o, EconLab Consulting, d. o. o., in EconLab Igor Masten, s. p. Zakaj je to pomembno? Mastena je na položaj nadzornika SID banke leta 2020 imenovala Janševa vlada, s te funkcije pa je odstopil ravno te dni. Njegova vloga nadzornika je sporna najmanj zaradi dveh stvari. Najprej zaradi že omenjenega veriženja podjetij. Zakon o bančništvu ne dopušča, da bi člani uprav bank ali njihovi nadzorniki v podjetjih opravljali tri izvršne funkcije. Masten jih je, s čimer naj bi bil kršil zakon. Druga težava je večja. V času, ko je bil nadzornik SID banke, naj bi bil potekal prirejen postopek izbire novih članov uprave. Tedanji nadzornik banke in predsednik komisije za imenovanja dr. Sašo Polanec naj bi bil kadrovski agenciji, ki je vodila postopek izbiranja nove uprave, poslal zaupni dokument strategije razvoja, ta pa ga je poslala naprej točno določenim kandidatom. Polanec, ki je Mastenov dolgoletni prijatelj, je kasneje odstopil, uradno je odšel iz »osebnih razlogov«, postopek izbire članov uprave pa zdaj preiskujeta Komisija za preprečevanje korupcije in policija. Policija podrobnih informacij »zaradi interesa preiskave« ne daje, v Komisiji za preprečevanje korupcije pa so pojasnili, da v primeru SID banke vodijo tri ločene zadeve, dva postopka zoper dve osebi, tretji postopek pa je povezan s celotnim imenovanjem članov uprave. Komisija je sicer Banki Slovenije priporočila, »naj ponovno oceni primernost člana nadzornega sveta SID banke«. Člani nadzornih svetov bank bi morali delovati v »skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi«. Po nekaterih podatkih naj bi bil Masten s poskusom prirejenega razpisa za člane uprave vsaj posredno seznanjen, po drugih o tem ni vedel nič, saj ni bil član komisije za imenovanja.

Različnost bogati?

Je torej prav, da je Robert Golob v svoj strateški svet povabil ekonomista, ki sta se v preteklosti zapletla v sporne zgodbe? Je prav, da zaupa tistim, ki zagovarjajo popolnoma drugačno ekonomsko politiko, kot jo zagovarja sam?

Člani sveta bodo vnaprej vedeli, kakšne reforme pripravlja vlada, te stvari so politično občutljive, zato bi moralo biti med njimi in predsednikom vlade vzpostavljeno zaupanje

Matej Lahovnik ne vidi nikakršnih težav. »Imamo eno državo, vsak ji mora pomagati po svojih močeh. Podobno je bilo pod prejšnjo vlado, vprašali so me, ali bi pomagal, in sem. V času prejšnje vlade smo bili odgovorni le za protikrizne ukrepe, za nič drugega, protikrizni ukrepi so bili dobri, pravočasni in hitri, tudi zato, ker je bil tisti strateški svet sestavljen ne glede na ideološko in strankarsko prepričanje. Kaj je potem politika dodala in odvzela, pa je stvar politike in ne strateškega sveta.«

Morda je ekonomsko politiko v času Janševe vlade res pohvalil britanski tednik The Economist, od daleč so stvari vedno videti lepše, a ekonomist Velimir Bole je na začetku marca letos v Sobotni prilogi objavil članek, v katerem je zapisal, da je Slovenija v obdobju epidemije »poslabšala javnofinančno stanje (in dolg) za približno 14 % letnega BDP glede na referenčne vrednosti nosilcev ekonomske politike EU!«. Hkrati to veliko zadolževanje države v primerjavi z evrskim območjem ni imelo ugodnejšega učinka na BDP. Vlada Roberta Goloba bo zato morala zdaj nevtralizirati javnofinančno trošenje v času epidemije.

»Svoje delovanje v strokovnem svetu si predstavljam podobno, kot je bilo v času prejšnje vlade, pogledali bomo, kakšne reformne predloge pripravljajo, in se do njih opredelili. Politika je tista, ki se odloči, stroka ji mora predstaviti alternative.« Matej Lahovnik, ki je nekoč deloval izrazito politično, danes pravi, da je strokovno neodvisen, a priznava, da lahko davčno reformo razumeš tako ali drugače. »Kritičen sem recimo do napovedi progresivne obdavčitve kapitala, a premier Robert Golob nam je lepo dejal, da želi slišati tudi kritična mnenja, pametni ljudje okoli sebe zbirajo različno misleče.« Podobno razmišlja Igor Masten. »Oni vladajo, ne jaz, oni sprejemajo odločitve, ne jaz. Sam v svetu ne bom imel posebne moči, imam doktorat iz ekonomije, sem redni profesor, objavil sem znatno število člankov, citirajo me v mednarodni znanstveni literaturi, iz česar sledi, da imam nekaj znanja o ekonomiji.« Zato bo v svetu povedal svoje mnenje in upa, da ga bodo drugi poslušali.

V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba na neposredno vprašanje o Lahovnikovi in Mastenovi vlogi niso želeli odgovoriti. Zapisali so le, da člane in članice strateškega sveta imenuje predsednik vlade in da vse člane sveta zavezujejo predpisi »s področja integritete in preprečevanja korupcije«.

Vrnimo se na izhodišče. Dobro je, da je nastal svet za makroekonomska vprašanja. Velike reforme, ki jih še vedno napoveduje predsednik vlade, morajo imeti predvidljive javnofinančne okvire. Malo manj dobra je sestava sveta. A kot že zapisano, svet je le posvetovalni organ, odgovornost in končna odločitev sta vedno na strani politike in predsednika vlade. Ta je smelo napovedal, da bodo »priporočilu članov sveta prisluhnili z velikim veseljem«. Ni torej najbolj jasno, zakaj je v domnevni blagohotni inkluzivnosti za svetovalca izbral ekonomista, ki imata zelo jasno politično in osebno agendo, usmerjeno zoper njega in njegovo politiko. Kdo ve, morda pa je Robert Golob prisluhnil Alu Pacinu, ki je v vlogi Michaela Corleoneja v drugem delu Botra dejal: »Imej prijatelje blizu, sovražnike pa še bližje.«

Svetovalci

Člani strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri predsedniku vlade

mag. Marijana Bednaš
direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj

mag. Velimir Bole
ekonomist in matematik, nekoč član upravnega odbora Banke Slovenije, redno objavlja v najstarejši in najuglednejši slovenski ekonomski reviji Gospodarska gibanja

mag. Mitja Gaspari
ekonomist, bančnik, minister za finance v vladah Janeza Drnovška, nekdanji guverner Banke Slovenije

Bojan Ivanc
glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije

dr. Matej Lahovnik
profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, nekdanji minister za gospodarstvo, član posvetovalnih organov v različnih vladah

dr. Igor Masten
profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, še do nedavnega član nadzornega sveta SID banke

dr. Mojmir Mrak
profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, strokovnjak za mednarodne finance in politike

dr. Janez Prašnikar
zaslužni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, poznavalec mikroekonomije

dr. Vasja Rant
profesor za denar in finance na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani

dr. Žiga Žarnić
ekonomist, svetovalec direktorja Direktorata za okolje v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD