Ustavite vojno v Ukrajini

Pisati o miru je zadnje čase »nespodobno« in po malem že tudi nevarno početje, saj si hitro obtožen neumnosti in vohunske pripadnosti eni strani. Tega si pa običajno ne želimo. Še posebej, če zase mislimo, da smo normalni. Zato so nasveti »dobronamernih« pravzaprav skoraj jasni. Podpirajte uradno politiko. Podpirajte vse, kar se nanaša na vojno in prenehajte pisariti o neumnostih ter o miru. In potem šele boste imeli mir.

Človek bi najrajši napisal, ja, potem pa izvolite, tukaj imate orožje in lepo prosim, da se pobijete med seboj. Če slučajno ne veste, koliko časa naj bi ta »aktivnost« trajala, se zmenite za npr. 10 let. Potem morda lahko zaključite s to »silno priljubljeno« ter z orožjem, zaslužkom in ideologijo podpihovalcev podprto »dejavnostjo.« Pa kar naenkrat nisem prepričan, če te »silne ideje« ne bi prevzeli trgovci z elektriko, orožjem in strelivom. Z javno objavo reklame oz. poziva k priložnosti podjetij in seveda posameznikov k proizvodnji milijona granat s strani EU za obdobje enega leta, (no, lahko tudi več) se kaže »enkratna« priložnost za vse nas, da obogatimo s tržno ponudbo streliva za Ukrajino. Dodaten zaslužek, kot npr. nekateri v preteklosti ob času covida z elastikami in maskami, pride marsikomu prav. Saj bodo slej kot prej prišli drugi »golobi« miru, ki bodo ob podpori naivnih državljanov in seveda vseh državnih sekretarjev, ministrov v Sloveniji in vrha »nenadomestljive« EU zagotavljali, da bo vsaka granata svobode zagotavljala mir in zaslužek. Predvsem pa bo »zadela.«

To postaja danes že uradna politika in miselnost, Aroganca oblastnikov do miru, tudi podpora številnih medijev ter seveda sla po dobičku, ne zagotavljajo nikakršnega prizadevanja za mir.

Zato še enkrat: podpiram mir, kot predpogoj za življenje in sodelovanje ter za napredek vseh držav oz. družb in posameznikov. Ne glede na to, kaj piše v vojaških zvezah in njihovih izpeljanih pogodbah ter vseh odločitvah o povečanjih sredstev za financiranje orožja ter smrti.

Nepotrebne žrtve opozarjajo na nesposobnost dogovarjanja in še manj razumevanja. Pravzaprav bi človek lahko napisal še kaj, a naj bo dovolj. Tisti, ki ne berejo in ne razumejo oz. nočejo razumeti, imajo pač vedno prav. Pozive k miru in mirovna pogajanja so namreč označili za „umazani mir“, pobudnike pa za neumne in vohune.

Pravijo, da smo drugače misleči neumni ostareli rokerji ter hipiji iz prejšnjega obdobja, ki se napačno odločamo – tudi zato, ker smo stari in ne razumemo »dobrih vojnih bobnov«.

Še po vsaki vojni so ljudje spoznali, da tudi organizacijsko družbe oz. države nikoli več ne bodo enake kot pred vojno. Ne samo po mejah in še čem, predvsem pa po duhovnem stanju, žrtvah in trpljenju.

Nekateri ubijajo z besedami in sejejo sovraštvo, drugi prodajajo orožje ter strelivo, tretji pa dejansko jemljejo življenja soljudem. Pravzaprav so vsi ti enaki, samo, da se tega ne zavedajo. Če pa so na oblasti, potem je to najhujša kombinacija. Kri na denarju in proizvedenih granatah je enaka. Pa smo kolesarili z geslom, da niso vsi oblastniki enaki. Začenjam dvomiti o tem.