Jezus je živ!

Po sprehajalnih poteh po Ljubljani, recimo na Poti spominov in tovarištva ali na Rožniku, se že vse od začetka leta pojavljajo zapisi na drevesih – bodisi nanje naneseni s sprejem kot grafiti ali pa pribiti z žeblji – ki oznanjajo: »Jezus je živ!« Naključni sprehajalci so to kakopak opazili in fotografije dreves objavili na družabnih omrežjih. Gre za udejanjanje verske svobode ali preprosto za vandalizem?

Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet ljubljanske mestne občine so s primerom seznanjeni, vendar več informacij o tem, kdo naj bi bil nepridiprav, ki stoji za grafiti, nimajo, zato zoper njega ne morejo ukrepati. Po naših podatkih naj bi šlo za gospoda, ki se je pred dvema letoma, tako razlagajo sogovorniki, obrnil k bogu in se začel vsak dan pogovarjati z Jezusom Kristusom. Mimoidočim po Ljubljani oznanja krščansko vero, jim ponuja Sveto pismo in »okrašuje« drevesa po mestu.

Ali mu pri tem kdaj pomagajo tudi drugi ali pa to počne povsem sam, ni znano.

Z ljubljanske mestne občine so še sporočili, da je »po odloku o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin na javnih zelenih površinah prepovedano lepiti plakate na drevesa ter na objekte in na naprave, obešati ali pritrjevati na drevesa kable, žice, antene, reklamne napise, ptičje hišice in podobno, razen zaradi okrasitve, za katero izda dovoljenje pristojni organ«. Pri tem pritrjeni predmeti ne smejo posegati v drevesno tkivo, dreves kakorkoli poškodovati ali omejevati njihovo rast, so še dodali.

Jasno, takšno početje je vandalizem, ki ga ni mogoče nikakor opravičevati, niti z utemeljitvijo, da gre za versko svobodo. Primerjivo je recimo z delovanjem vandalov, ki so uničevali javne sadovnjake po Ljubljani in tako povzročili za več tisoč evrov škode. Podobno usodo doživi nemalo mladih dreves v mestu.

K temu velja dodati, da brez greha ni niti ljubljanska mestna občina, ki je pogosto tarča očitkov, da rada malce pretirava s posegi v mestno rastje – omenimo samo posek na Rožniku, lansko prenovo vogala Prešernove in Rimske ceste v središču Ljubljane, nedavno pa je meščane zmotil tudi posek dreves na Petkovškovem nabrežju.

Navsezadnje je prav, da za vandalizem označimo tudi grafite, ki se pojavijo na cerkvah, pa četudi nosijo politična sporočila. Na fasadi ljubljanske stolnice se je pred nekaj leti pojavil napis »Cerkev, marš iz moje maternice«, na frančiškanski cerkvi pa »Splavimo cerkev«. Spodobi se omeniti še podobo Mateja Tonina, predsednika Nove Slovenije, tedaj ministra za obrambo, ki so jo neznanci čez noč nalepili na cerkev Marijinega obiskanja na Cankarjevem vrhu na Rožniku.

Tudi to je vandalizem. Razlika je le v tem, da je veliko lažje odstraniti nalepko ali prebarvati fasado kot pri življenju ohranjati poškodovano drevo ali pa – bog ne daj – zaradi prehudega uničenja posaditi novo in upati, da bo doseglo tako častitljivo starost kot tisto pred njim.

Za komentar smo prosili tudi Slovensko škofovsko konferenco, a se, žal, na naša vprašanja ni odzvala.