Prva pomoč

Na lokalni ravni obstajajo primeri dobrih praks vključevanja tujcev v družbo, država bi jih morala zgolj prevzeti in financirati

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 14, 7. 4. 2023

Resnija Ređepi, kulturna mediatorka za pomoč pri sporazumevanju z albansko, makedonsko in bosansko govorečimi na Jesenicah.

Resnija Ređepi, kulturna mediatorka za pomoč pri sporazumevanju z albansko, makedonsko in bosansko govorečimi na Jesenicah.

Različne vlade zadnja leta vendarle govorijo o integraciji, o vključevanju tujcev v družbo. Vse, kar imajo tujci tretjih držav (držav zunaj EU) od tega, so vedno novi pogoji za ohranitev pravic v obliki znanja slovenskega jezika – za pridobitev ali ohranitev pravice do bivanja, delavskih, družinskih in socialnih pravic … A čeprav se Slovenija kot država vključevanja tujcev v družbo doslej ni resno lotila, na lokalni ravni obstajajo samonikli primeri dobrih praks. In to celo glede največje in hkrati zapostavljene skupine tujcev – tujih delavcev in njihovih družin.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: