Uroš Macerl / »Zadnji protest kmetov je bil zlasti protest proti Golobovi vladi, ne pa protest za kmeta«

Uroš Macerl (1968) je kmet iz Ravenske vasi nad Zagorjem ob Savi in dolgoleten okoljski aktivist, ki od lani sopredseduje Zeleni stranki Vesna. Leta 2017 je prejel najvišjo svetovno nagrado za okoljski aktivizem, Goldmanovo nagrado, znano tudi kot »Green Nobel«, zelena Nobelova nagrada. Kot kmet v vplivnem območju in predsednik zasavskega društvo Eko krog je s somišljeniki vztrajal in dokazal kršitve cementarne Lafarge, zaradi katerih je morala cementarna 5. marca 2015 dokončno ustaviti proizvodnjo. V utemeljitvi nagrade je zapisano, da »je izkoristil priložnost edinega stranskega udeleženca v pravnih postopkih pridobivanja okoljskih dovoljenj ter s pomočjo ostalih aktivistov Eko kroga uspešno ustavil sosežig petrolkoksa in nevarnih industrijskih odpadkov v cementarni«.

Macerl je bil leta 2021 med začetniki kampanje proti spremembam zakona o vodah, ki ga je Janševa vlada uzakonila marca 2021; na referendumu julija 2021 je proti zakonu glasovalo 682.760 volivcev. Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami je s somišljeniki ustanovil Zeleno stranko Vesna. Ta se sicer ni uvrstila v državni zbor, so pa njeni člani in članice večji uspeh dosegli na lokalnih volitvah. Predstavnica Vesne v mestnem svetu Ljubljane je ena glavnih nasprotnic ne-zelenih projektov MOL, kot sta sežigalnica in kanalizacijski kanal C0, ki pomeni poseg v največji vodonosnik na območju Ljubljane.

Vaša kmetija je hribovska, leži nad Zagorjem ob Savi. Leta 2010, torej pred 13 leti, ste skrbeli za 140 ovac, dve kobili, pet oslov, deset koz in imeli 23 hektarov površin, sem prebrala. Kako je danes? 

S sinom, ki je zdaj star 27 let, kmetujeva skupaj. Obdelujeva dve kmetiji na skupaj 43 hektarjih. Ena je tukaj na Ravenski gori, sin pa je drugo podedoval v Šentgotardu nad Trojanami. Imava 300 plemenskih ovc pasme JSR, ki je nastala z oplemenjevanjem avtohtone jezersko-solčavske ovce z romanovsko ovco. To je mesna pasma. Z mlekom se ne moremo ukvarjati, ker imamo razdrobljene pašnike, kar je pri molži problem, in tudi zelo strme parcele. Prva kmetija je na nadmorski višini 400–500 metrov, druga na več kot 600 metrih. Ob ovcah imamo še dva konja, nekaj koz in sto kokoši.