Pogrom nad pogovornim robotom ChatGPT

ChatGPT, zloglasni pogovorni robot, že od zagona konec lanskega leta zbuja veliko strahov. Ti so bili doslej povezani predvsem z vprašanjem, ali lahko umetna inteligenca na nekaterih poklicnih področjih izpodrine človeka, prisotne pa so bile tudi upravičene skrbi zaradi širjenja dezinformacij, saj se je napredni pogovorni robot izkazal za pretirano samozavestnega nakladača, ki med drugim vztrajno streže tudi z lažmi in nesmisli. Pravzaprav pa se je pogrom nad programom začel iz drugih razlogov: zaradi domnevnih kršitev zasebnosti uporabnikov, ki je v Evropi varovana z izjemno strogo ureditvijo, so dostop do programa ChatGPT te dni začasno prepovedali v sosednji Italiji.

Z omejevanjem dostopa do naprednega pogovornega robota se zdaj spogledujejo še nekatere druge zahodne države in nadzorni organi Evropske unije. Italija je prva država na Zahodu, ki je prepovedala rabo robota. Dostop do aplikacije je že onemogočen na Kitajskem, v Iranu, Severni Koreji in Rusiji, a razlogi za prepoved v teh državah so seveda politično-ideološki, saj za programom stoji ameriško podjetje. V Italiji ga je Garante, vladni organ za varstvo podatkov, začasno prepovedal zaradi dvomov o legitimnosti množičnega zbiranja osebnih podatkov, ki so namenjeni za dodatno urjenje programa, saj ta znanje črpa med drugim iz interakcij z uporabniki. Sporno naj bi bilo tudi to, da ChatGPT nima mehanizmov, s katerimi bi preverjal starost uporabnikov, zato pa »mladoletnike izpostavlja absolutno neprimernim odgovorom glede na njihovo stopnjo razvoja in ozaveščenosti«, so prepričani italijanski pooblaščenci.

Radikalni ukrep je druge države spodbudil, da so pod drobnogled vzele vprašljive, potencialno nevarne razsežnosti delovanja naprednega programa, ki je v nekaj pičlih mesecih pridobil naklonjenost več sto milijonov radovednežev. Med njimi so Irska, Francija, Kanada in Združeno kraljestvo, med najglasnejšimi organi, ki so se pridružili pogromu nad pogovornim robotom, pa je Evropska potrošniška organizacija BEUC. Ta se ni obregnila zgolj ob kršenje evropskih pravil o varovanju podatkov, temveč opozarja tudi, da »potrošniki niso pripravljeni na to tehnologijo, saj ne razumejo, kako manipulativna in varljiva je lahko«.