Zaporna kazen za nekdanjega francoskega predsednika

Pritožbeno sodišče je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je leta 2021 Nicolasa Sarkozyja zaradi korupcije in nedovoljenega vplivanja obsodilo na triletno zaporno kazen

STA
17. 5. 2023

V Franciji je danes pritožbeno sodišče potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je leta 2021 nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja zaradi korupcije in nedovoljenega vplivanja obsodilo na triletno zaporno kazen, od tega dve leti pogojno. Sodišče je odločilo, da lahko leto dni preživi v hišnem zaporu z elektronsko zapestnico.

68-letnemu Sarkozyju, ki je bil francoski predsednik med letoma 2007 in 2012, je sodišče za tri leta prepovedalo opravljanje javne funkcije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sarkozyja je sodišče v Parizu marca 2021 obsodilo na zaporno kazen, ker je leta 2014 poskušal od generalnega pravobranilca Gilberta Aziberta pridobiti zaupne podatke o preiskavi suma nezakonitega financiranja njegove kampanje v zameno za podporo pravobranilcu pri potegovanju za ugledni položaj v kneževini Monako. Sarkozy se je na sodbo pritožil, pritožbeno sodišče pa je danes sodbo potrdilo.

Njegovi odvetniki so danes že sporočili, da se bo pritožil tudi na današnjo sodbo, in sicer na vrhovno sodišče, saj je nedolžen. "Šli bomo do konca sodne poti," je dejala odvetnica Jacqueline Laffont, ki je odločitev sodišča označila za osupljivo.

V ločenem postopku je sodišče Sarkozyja septembra 2021 obsodilo na leto dni hišnega pripora zaradi nezakonitega financiranja volilne kampanje za predsedniške volitve leta 2012.

5iQlI2RoNYI

XfWHUArT4LI

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Fašistični režimi sovražijo novinarje in sodnike. Ker so ti prva linija pričevanja. Vidijo in povedo.«

Hélène Frappat, pisateljica, filozofinja in prevajalka

Varuh človekovih pravic / »Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Izbruhi nasilja so odsev sistemskih pomanjkljivosti

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi