Komentar / Vlado Miheljak: Predlog zakona o splošni amneziji

»Slovenija je vložila prošnjo za članico VS @UN na izrecno prošnjo ameriških in evropskih zaveznikov v EU in @Nato. Ki nudijo slovenski diplomaciji vsestransko pomoč pri zagotavljanju podpore v Generalni skupščini OZN. … [Slovenija] bi sedež izgubila le v primeru, če bodo nad nami obupali zavezniki, ki so nas prosili za kandidaturo. Zaradi odkritih proruskih stališč obeh predlagateljev aktualne PRS @nmusar, Kučana in Türka. Ki de facto usmerjata tudi @vlada RS. Kar tuji diplomati pri nas težko spregledajo.«

»Na pobudo Katedrale Svobode je danes v Ljubljani potekala razprava o aktualnem stanju v državi. Slovenijo čaka razmislek o tem, kako naprej, so se strinjali sogovorniki. Med drugim so govorili tudi o pobudi za postavitev spomenika osamosvojitve, ki bi moral slovenski narod združevati in ne deliti, menijo.«

»Kaj je najhuje na stara leta? Najhuje je to, da se spominjaš mladosti.

Janša ima po svoje prav, Slovenija je res dežela komunistov. Redko odkritih, nostalgičnih, večinoma prikritih, ki so se odrekli nominalni ideologiji, ohranili pa boljševiško metodo. Prvak med temi je gotovo prav on. Janez Janša. Kako zmore uskladiti in prebaviti svoj bogati partijski CV z aktualnimi stališči ter delovanjem, ni politično vprašanje, ampak bolj klinično. Hja, ko (po)govor nanese na ideološko ujetost in aktivistično zaslepljenost ne sicer vedno zvestih, a vendarle ubogljivih in upogljivih partijskih sopotnikov prejšnjega režima, bi moral Janša ne le molčati, ampak si natakniti papirnati škrnicelj na glavo, da ga ljudje ne bi spoznali oziroma se ga spomnili.