Črna prihodnost

Zadnje leto po Evropi dvigujejo veliko prahu protestne akcije okoljskih aktivistov, ki z različnimi, pogosto radikalnimi dejanji skušajo pozornost usmeriti na podnebne spremembe in protestirajo proti različnim škodljivim praksam vladajočih garnitur. Tega se najpogosteje lotevajo z zaporami cest in ustavljanjem prometa v večjih mestih, pa tudi z akcijami, katerih tarča so umetniška dela in spomeniki.

Zadnje mesece so bile na udaru znamenite umetnine, kot so slika Clauda Moneta v Potsdamu, v katero sta aktivista nemškega gibanja Letzte Generation (Zadnja generacija) zalučala pire krompir, slavne Sončnice Vincenta van Gogha v londonski Narodni galeriji, ki sta jih protestnici iz britanske organizacije Just Stop Oil (Ustavite nafto) prekrili s paradižnikovo juho, in delo Pabla Picassa v Narodni galeriji Victorie v Melbournu, na katero sta aktivista skupine Extinction Rebellion (Upor proti izumrtju) prilepila dlani.

Vse od lanskih volitev v Italiji pa je dejavna italijanska veja gibanja Zadnja generacija – Ultima generazione –, ki politike poziva, naj prednostno obravnavajo podnebne spremembe. Zadnjo izmed akcij je izpeljala pred nekaj dnevi, ko so njeni privrženci v vodnjak Fontana di Trevi v Rimu, eno največjih in najbolj obljudenih mestnih znamenitosti, zlili črno tekočino iz razredčenega rastlinskega oglja, pri tem pa zakorakali v vodnjak s transparenti, na katerih je pisalo: »Ne bomo plačevali za fosilna goriva.«

To je že tretjič letos, da so italijanski aktivisti počrnili katerega izmed vodnjakov v večnem mestu – poleg Fontane di Trevi so se v preteklih dveh mesecih lotili še Vodnjaka štirih rek na Piazzi Navona ter vodnjaka Barcaccia ob vznožju Španskih stopnic. Pozivajo k ustavitvi javnih naložb in subvencij za fosilna goriva ter opozarjajo na uničujoče poplave v pokrajini Emilija - Romanja ter nepripravljenost italijanske vlade na odzivanje na podnebne spremembe.

Rimski župan je v izjavi za javnost dejal, da zadnja protestna akcija k sreči verjetno ne bo pustila trajnih posledic na spomeniku, bodo pa morali zavreči približno 300 tisoč litrov vode, da bodo očistili turistično znamenitost. Italijanske oblasti so izredno kritične do takšnih akcij, obsojajo vsakršne napade na kulturno dediščino in jih označujejo za vandalizem, vlada pa razmišlja, da bi protestniki, ki napadajo spomenike ali umetniška dela, morali odslej kriti stroške obnove.

Okoljski aktivisti se branijo, da snovi, ki jih uporabljajo pri akcijah, ne povzročajo trajne škode, radikalne in moteče akcije ter taktiko šoka pa uporabljajo, ker nobena peticija ali miren shod ne pritegne dovolj pozornosti medijev in javnosti, stanje pa je skrb zbujajoče in treba je ukrepati takoj. Svetovna javnost je glede tega razdeljena: nasprotniki obsojajo napade na kulturno dediščino in takšne akcije označujejo za kontraproduktivne. Eno je vsekakor gotovo – že nekaj časa se vztrajno pojavljajo na prvih straneh.