Možganski vsadki na ljudeh / Neposredna komunikacija z računalniki

Prototipe naprave Muskovega podjetja Neuralink so že uspešno vgradili v lobanje opic, tehnologijo pa so preizkusili tudi na prašičih. Zdaj so dobili dovoljenje regulatorjev, da jo testirajo tudi na ljudeh. 

Podjetje Neuralink Elona Muska je v četrtek sporočilo, da je dobilo dovoljenje ameriških regulatorjev za testiranje svojih možganskih vsadkov na ljudeh, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Cilj, ki ga želijo doseči, je človeškim možganom s pomočjo vsadka omogočiti neposredno komunikacijo z računalniki in drugimi napravami.

"Z navdušenjem sporočamo, da smo prejeli dovoljenje za začetek našega prvega kliničnega preizkusa na človeku," so pri podjetju Neuralink zapisali v objavi na družbenem omrežju Twitter, katerega lastnik Elon Musk je tudi ustanovitelj in lastnik Neuralinka.

Dodali so, da je dovoljenje ameriške uprave za hrano in zdravila (FDA) za prvo klinično študijo na človeku "pomemben prvi korak" za njihovo tehnologijo, ki naj bi možganom omogočila neposredno povezavo z računalniki, kot je na predstavitvi decembra lani povedal Musk.

"Trdo smo delali, da bi bili pripravljeni na prvi vsadek, ki bi ga preizkusili na ljudeh, in seveda želimo biti zelo previdni in prepričani, da bo naprava dobro delovala, preden jo vsadimo v človeka," je takrat dejal.

"Trdo smo delali, da bi bili pripravljeni na prvi vsadek, ki bi ga preizkusili na ljudeh, in seveda želimo biti zelo previdni in prepričani, da bo naprava dobro delovala, preden jo vsadimo v človeka."

Neuralink

Prototipe naprave Neuralink, ki so veliki kot kovanec, so že uspešno vgradili v lobanje opic, tehnologijo pa so preizkusili tudi na prašičih.

Neuralink deluje tako, da s pomočjo kirurškega robota del lobanje nadomestijo z vsadkom, njegove žice pa vstavijo na določena mesta v možganih. Po Muskovih besedah vsadek beleži živčno aktivnost in informacije prek signala Bluetooth posreduje v napravo, kot je pametni telefon.

Musk je napovedal, da bo podjetje skušalo z vsadki povrniti ljudem določene sposobnosti, ki so jih izgubili, denimo uporabo mišic ali vid. "Čeprav se sliši čudežno, smo prepričani, da je mogoče nekomu, ki ima pretrgano hrbtenjačo, povrniti funkcionalnost celotnega telesa," je dodal.

"Čeprav se sliši čudežno, smo prepričani, da je mogoče nekomu, ki ima pretrgano hrbtenjačo, povrniti funkcionalnost celotnega telesa."

Neuralink

Poleg možnosti zdravljenja nevroloških bolezni naj bi bil Muskov končni cilj zagotoviti, da umetna inteligenca ne bo intelektualno preobremenila ljudi, poroča AFP. Strokovnjaki in znanstveniki glede njegove vizije simbiotičnega združevanja človeških možganov in visoko zmogljivega računalništva ostajajo previdni.

6FJIrin9hbc

gRrrVwZyO5U

xv2_F4FwFiM