The Covenant

zadržan +

Polja smrti.

Ameriški vojaki so v Afganistanu na tujem, neznanem, nevarnem terenu – imajo sicer novega prevajalca in interpreta »bistva«, Ahmeda (Dar Salim), precej trmoglavega Afganistanca, toda s tem teren razumejo le malce bolje, ne pa tako dobro, da ne bi imeli občutka, da so nenehno v nevarnosti. Afganistan je pač orjaško minsko polje. In le vprašanje časa je, kdaj bodo stopili na mino. In res stopijo – zgodi se jim celo Mali veliki rog. Tako kot nekoč generalu Custerju in njegovemu konjeniškemu polku. Na čelu z narednikom Kinleyjem (Jake Gyllenhaal) skušajo čim hitreje nevtralizirati čim več skrivnega talibanskega orožja, z »improviziranimi eksplozivnimi sredstvi« vred, a padejo v past: nenadoma ugotovijo, da so obkoljeni in da je talibanov bistveno več kot njih. Še malo, pa Kinley in Ahmed ostaneta sama. In ja, Kinleyja hudo ranijo, Ahmed – novodobni Gunga Din – pa ga rešuje.

In še preden rečete Imagine, je Kinley že v Ameriki, potreben moralne odrešitve, Ahmed pa obtiči v Afganistanu, prepuščen talibanskemu ostrakizmu in potreben fizične rešitve, ameriške vize in lifta, a The Covenant, ki sicer deluje resnobno, humanistično in celo protivojno (za Guya Ritchieja atipično), nima takšnega ugriza kot Polja smrti. Bolj spominja na Woojeve Glasnike vetra, še bolj pa na kak Fordov vestern. Ne le po mačizmu, rutinskem šovinizmu, osvajanju divjine, kulturnem trku ter legitimiranju »etičnega« nasilja in doktrine »ameriške izjemnosti«, temveč tudi po tem, da imajo talibani – »živali«, kot jih označi Kinley – le toliko obraza in karakterja kot »Indijanci«, ki so nekoč preganjali »nedolžne« belce, osvajalce divjega zahoda. (VOD – Amazon Prime Video ipd.)