Brežan huje kot predhodnik

Državni zbor, konkretneje poslanska večina koalicije, je 23. maja izglasoval interventni zakon, s katerim bodo vsem podjetjem samodejno podaljšane koncesije za rudarjenje, torej izkoriščanje mineralnih surovin, za 30 mesecev. Zakon je predlagal pristojni minister za naravne vire Uroš Brežan z utemeljitvama, ki mečeta slabo luč na njegovo ministrstvo. Tam so prepričani, da izvedba presoj številnih vlog podjetij, ki se jim iztekajo koncesije za izkoriščanje mineralnih surovin, ni mogoča. Krive naj bi bile nakopičene zamude pri upravnih postopkih iz časa covida, »zastoji« pa naj bi bili tudi pri sprejemanju prostorskih načrtov občin, ki so ključni za določanje natančnih območij izkoriščanja. Da ne bi bilo ovirano gospodarstvo, odvisno od surovin, so tako za 30 mesecev brez vsakršnega preverjanja izpolnjevanja pogojev in stanja na terenu podaljšali koncesije vsem podjetjem, ki bi se jim te iztekle do decembra 2024.

Na predlog zakona se je ostro odzvala zakonodajno-pravna služba državnega zbora, a je bilo njeno mnenje večidel prezrto. Pred Brežanom se je za enako potezo s skoraj identično covidno utemeljitvijo odločila oziroma jo predlagala prejšnja vlada; koncesije isti skupini koncesionarjev so se takrat samodejno podaljšale »le« za 18 mesecev. Zakonodajno-pravna služba je v mnenju poudarila, da je utemeljitev za ta že drugi izredni odmik od zakonsko predpisanih postopkov podelitve koncesij »izjemno pomanjkljiva«, opozorila je, da so uslužbenci v državni upravi delo opravljali ves čas covida – zgolj v nekaterih primerih v prilagojeni obliki –, hkrati ministrstvo z ničimer ni podprlo trditev o »dalj časa trajajočih prekinitvah« sprejemanja prostorskih aktov. Služba pri tem posebej opozarja na mogoče posledice: koncesionarjem bo samodejno podaljšana rudarska pravica na nekaterih zemljiščih, čeprav za izkoriščanje teh nimajo več soglasij lastnikov. Samodejno podaljšanje koncesij lahko pomeni tudi širjenje in poglabljanje pridobivalnih prostorov, ne da bi bil opravljen postopek sprejetja prostorskega akta.

»To lahko povzroči popolno samovoljo v prostoru,« je opozarjala (preslišana) zakonodajno-pravna služba.

Po naših podatkih je predlog povzročil veliko nelagodja na ministrstvu za naravne vire. »Uslužbenci, ki spoštujejo naravo, vedo, kaj podaljšanje koncesijskih pogodb z aneksi pomeni. Taka rešitev koristi le in samo kapitalu, od gradbenih podjetij – tudi teh, ki delajo pri velikih državnih projektih – do cementarne in energetike. Vsi lahko zdaj nemoteno na terenu izkopavajo naprej,« pravi naš vir z ministrstva in dodaja, da je bila »rešitev«, ki meče izredno slabo luč na ministrstvo za naravne vire, sprejeta v ministrovem kabinetu. Predlog zakona je iz kabineta ministra Brežana podpisal le član kabineta Marko Maver, ki je, zanimivo, kontaktna oseba ministrstva za sodelovanje z nevladnimi organizacijami.

Pri vsem tem je zanimiv podatek, naveden v predlogu ministrstva, da se je lani v javne blagajne iz naslova vseh dajatev, ki jih vsa podjetja plačujejo za izkoriščanje končnih mineralnih surovin, nateklo le 5,1 milijona evrov. To je po zatrjevanju naših virov glede na škodo, ki se povzroča, in omejenost naravnih virov izjemno malo.