Kliči M za laži

Eden najbogatejših zemljanov Elon Musk se je zapletel v nov boj, ki je v nasprotju z javnim dobrim: njegovo družbeno omrežje Twitter ne bo več spoštovalo kodeksa ravnanja na področju dezinformacij, ki ga je leta 2018 uvedla Evropska unija. Spoštovanje tega kodeksa ni obvezno, a so se vse večje digitalne platforme za deljenje vsebin, tudi Twitter, TikTok in Metina Facebook in Instagram, za to odločile prostovoljno. Zavezale so se, da bodo merile učinke in redno poročale o napredku na tem področju, a Twitter se je zdaj premislil, in to ob nenavadnem času – tik preden bo s 25. avgustom doslej prostovoljni akt EU postal pravno zavezujoč.

Zakaj se je Twitter odločil za takšno potezo le tri mesece, preden bo tako ali tako »prisiljen« spoštovati akt EU o digitalnih storitvah, nad čimer bodo v posameznih državah članicah bdeli neodvisni koordinatorji, ni jasno. Dopustimo možnost, da je Musku, ki ima zaslombo v nesramno velikem finančnem imperiju, vseeno za regulacijo in denarne kazni, povezane z nespoštovanjem zakonodaje. Morda je skušal s tem izsiliti odlog uveljavitve bolj zavezujočih predpisov na ravni EU. Res pa je tudi, da se Twitter zadnje leto bori v povsem nasprotno smer – množični val odpuščanj, je zdesetkal prav oddelke, ki so bdeli nad preverjanjem informacij in širjenjem sovražnega govora.

Musk je na svojem družbenem omrežju že zgolj s tem izrekel dobrodošlico množičnemu manipuliranju z informacijami, ki se ga največji igralci lotevajo organizirano in sistematično. Daleč največji izvoznici lažnih novic naj bi bili Kitajska in Rusija, slednja dezinformacije kot eno od orožij uporablja tudi v vojni z Ukrajino. Sistematično širjenje lažnih novic torej vpliva na dogajanje v svetu in zlasti na interpretacije tega dogajanja, pomembno vlogo je odigralo tudi pri izvolitvi prejšnjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, najverjetneje bo podobno na volitvah v evropski parlament prihodnje leto.

Prav takšna politika, skrajno desničarska, avtoritarna, ima po dosedanjih izkušnjah daleč največ koristi od širjenja dezinformacij. Musk v tem morda vidi priložnost za zaslužek in povečevanje svojega vpliva. Stališče EU je nasprotno – dezinformacije razume kot eno največjih groženj demokraciji, zato boj proti njim stopnjuje, odločnejši in dejavnejši boj pričakuje tudi od samih digitalnih platform.

To je v komentarju ob Twitterjevi napovedi, da ne bo več spoštoval evropskega kodeksa ravnanja na področju dezinformacij, napovedal tudi evropski komisar za notranji trg Thierry Breton: »Obveznosti ostajajo. Pred njimi lahko bežiš, a se ne moreš skriti.« Ameriški spletni medij TechCrunch pa je napovedal, da se utegne spor reševati po sodni poti oziroma da smo priča »dvoboju«, ki bo po vsej verjetnosti »drag«.

Nazadnje bomo videli, kako vsemogočen je Elon Musk. Francoski minister za digitalizacijo Jean-Noël Barrot je denimo dejal, da bodo Twitterju, »če ne bo upošteval pravil EU, prepovedali vstop vanjo«.