Jernej Stritih / »Električne avtomobile bomo polnili doma v garaži ali pa na službenih parkiriščih«

Jernej Stritih je gozdar in okoljevarstveni strokovnjak. Sodeloval je pri nekaterih najboljših političnih odločitvah, ki jih je Slovenija skozi leta sprejemala na področju varovanja okolja in narave, začenši z Zakonom o varstvu okolja, sprejetim leta 1993. Stritih je bil takrat državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor pod vodstvom Mihe Jazbinška. Kasneje je postal prvi predsednik nadzornega sveta Eko sklada, namenjenega sofinanciranju naložb v koriščenje obnovljivih virov energije in večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih poslopij. Med letoma 2009 in 2012 je vodil Službo vlade za podnebne spremembe in pripravil predlog dolgoročne strategije prehoda v nizkoogljično družbo, v sklopu katere je bila opredeljena pot, kako doseči zmanjševanje škodljivih emisij kljub nadaljnji gospodarski rasti. Takratna Pahorjeva vlada ni zaupala tem napovedim, naslednja, Janševa, pa je službo za podnebne spremembe ukinila.

Zaradi kritiziranja izgradnje termoelektrarne TEŠ 6 je Stritih doma doživljal politično motivirane napade, v tujini pa se je uveljavil kot priznan strokovnjak; med drugim je bil izvršni direktor Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, član Okoljskega sveta pri Evropski banki za obnovo in razvoj ter član Evropskega posvetovalnega foruma za trajnostni razvoj. Delal je v številnih državah in zastopal Slovenijo na mednarodnih podnebnih pogajanjih, trenutno pa pod okriljem Svetovnega sklada za naravo vodi naravovarstveni projekt vzpostavitve in zaščite ekoloških koridorjev na Kavkazu.

Je tudi ustanovitelj svetovalnega podjetja Stritih za področje trajnostnega razvoja, ki sodeluje pri pripravi vladnega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, osnutek katerega je vlada pravkar poslala v Bruselj.

Slovenija je glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na zelo dobri poti, v bistvu smo v samem svetovnem vrhu. Kako smo to dosegli oziroma katere so naše prednosti glede na druge države? 

Slovenija je ena od držav z visokimi izpusti emisij CO2 na prebivalca, ker smo razvita in industrializirana družba. Uspeh, ki ga omenjate, je rezultat prestrukturiranja našega gospodarstva v zadnjih treh desetletjih in številnih zasebnih vlaganj v energetsko varčnost domov. Izrazita prednost glede na druge države je naša velika gozdnatost, zaradi česar imamo visoke ponore ogljika. O ponoru ogljika govorimo, ko rastline vežejo vase ogljik iz zraka in ga pretvarjajo v biomaso. Ravno zaradi tega nam je, denimo, uspelo dosegati cilje zmanjševanja TGP v okviru Kjotskega protokola, medtem ko je Avstrija svoj cilj izpustov presegla za okrog 20 odstotkov. A na gozdnatost naše države se ne moremo večno in slepo zanašati, kar sta nam pokazala žledolom leta 2014 in obsežna sečnja zaradi lubadarja po žledu.