Punca za vse

zadržan +

Ameriška pita 2.0.

Tipična romantična komedija gre takole: fant in dekle se za potrebe kakšnega družinskega shoda pretvarjata, da hodita, da sta par, da sta zaljubljena – in potem se res zaljubita. Bolj ko se pretvarjata, bolj je vse skupaj zares. Nekaj takega se zgodi v Punci za vse. Jennifer Lawrence igra neodvisno, energično in impulzivno dekle, ki se noče vezati (dokaz: dejtanje naglo prelevi v ghosting) in ki ji ne gre (dokaz: dela kot natakarica, a voziti mora tudi za Uber), zato se odzove na oglas premožnih zakoncev, ki iščeta punco za njunega asocialnega, tesnobnega, deviškega, aseksualnega sina (Andrew Barth Feldman), najstnika generacije Z – pred odhodom na Princeton naj bi mu s »trdim dejtanjem« dvignila samozavest. Ja, pretvarjati se mora, da ji je všeč in da se je vanj zaljubila in da z njim fuka iz ljubezni, ne pa zaradi nagrade (buick!), ki jo čaka. Vprašanje je le, ali lahko dobi oboje – avto in ljubezen.

Punca za vse, ki žensko neodvisnost poveže s prostitucijo, je tipična romantična komedija, ki si domišlja, da je atipična (no, divja, nora, drzna in subverzivna, ker Jennifer Lawrence – alias Maddie – fuka z najstnikom in ker v nekem trenutku ob štiklu Maneater gola obračuna s tremi tatovi), toda to, kar je v njej dobro, je bilo v Sladičevi pici precej bolje. In seveda – to, kar je v njej slabo, je bilo bolje celo v Ameriški piti. (kino)