V Sloveniji trenutno primanjkuje okoli 300 zdravil

Pogosto predpisovan otroški antibiotik ospen se je ponekod že vrnil na lekarniške police, vendar je dobava tega zdravila še vedno motena. Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami ne izstopa, saj motnje v nastajajo skorajda povsod. Več o vzrokih, rešitvah in o tem, kako se spoprijeti s situacijo, je v oddaji Odmevi na TV Slovenija pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. 

O tem katerih zdravil se občasno ne da dobiti, je Potočnik Benčič dejala: "Po podatkih javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke trenutno primanjkuje nekaj malega manj kot 300 zdravil. Za večino od njih najdemo ustrezno zamenjavo in nadomestilo. Najbolj v stiski pa smo tako zdravstveni delavci kot starši takrat, ko primanjkuje zdravil za otroke."

Pediatri v Avstriji, Nemčiji in Franciji so pozivali politiko, naj poišče rešitve za težave z antibiotiki. Rekli so, da so težave pravzaprav v uvozu. "Teh težav je več in se seštejejo v pomanjkanju. Za posamezno zdravilo bi morali vprašati imetnika dovoljenja za promet, torej proizvajalca. Na splošno pa lahko rečemo tole: večina proizvodnje zdravilnih učinkovin in zdravil se je preselila iz Evrope. Največji proizvajalci so v Indiji in na Kitajskem. Seveda zadostijo svojim potrebam. Vmes so še težave v sami proizvodnji, težave s transportom, z logistiko. Pa še nekaj je treba dodati. Slovenija je izjemno majhen trg in je zaradi tega ranljiva," je pojasnila Potočnik Benčič.

"Slovenija je izjemno majhen trg in je zaradi tega ranljiva."

O tem, ali imajo za vsako zdravilo neki substitut, da ga lahko predpišejo pacientu, pa pravi, da zelo redko nadomestitve ni. "Takrat ima pacient še tisto zadnjo možnost, da gre z receptom v tujino. Sicer pa imamo možnost zamenjave z enakim zdravilom drugega proizvajalca. To lahko uredimo kar v lekarni. Potem imamo možnost zamenjave z zdravilom z enakim terapevtskim učinkom. To uredi zdravnik s predpisom novega receptnega obrazca. Za kak manjši obseg lahko zdravila izdelamo kot magistralna zdravila tudi v lekarni ali pa v galenskih laboratorijih lekarn."

Pomanjkanje farmacevtov je izjemno veliko in se še povečuje. "Zagotovo bi večje število vpisnih mest pomagalo. Ko govorimo o zasebnikih: lekarniški zavodi in zasebniki s koncesijo so tukaj zajeti v istem krogu. V tem kontekstu bi zasebnik pomenil to, da gredo v industrijo, na predstavništva ... Tam so delovna mesta precej bolj privlačna tako zaradi delovnih razmer, saj ni dela popoldne, ob sobotah in nedeljah pa dežurstev, kot zaradi plačila, ki je že v samem začetku precej višje. Zagotovo je naš interes, da se uredijo plače v javnem sektorju v skladu z delom in odgovornostmi posameznega poklica, kar vključuje tudi strokovne farmacevtske delavce in vse tiste v ozadju lekarn, ki jih ne vidimo," je še pojasnila Potočnik Benčič v oddaji Odmevi na TV Slovenija.