Umetna inteligenca v izobraževanju

Uporaba orodij umetne inteligence v izobraževanju je vedno pogostejša, po njih posegajo učenci in učitelji. Kljub temu da prinašajo potencial za izboljšanje nekaterih vidikov učnega procesa, pa je z njimi treba ravnati previdno, predvsem pa se o njih izobraziti ter zasnovati strategije, kako bomo to neizbežno novo realnost vključili v izobraževalni sistem.

Umetna inteligenca je širok pojem in zaobjema vse tehnologije, kjer imajo stroji zmožnost, da poustvarjajo človeške lastnosti, kot so učenje, mišljenje in kreativnost. Prisotnosti večine oblik umetne inteligence v vsakdanjem življenju se niti ne zavedamo, z nami je pri spletnem nakupovanju in oglaševanju, ko nam algoritmi predlagajo nov izdelek glede na naše prejšnje nakupe, uporabljajo jo spletni iskalniki, ki s tem zagotavljajo relevantnejše rezultate, pa tudi digitalni asistenti na pametnih telefonih, kot sta Siri in Google Assistant.

V izobraževanju pa so najpomembnejši računalniški programi, ki so sposobni izdelovati daljše pisne sestavke, ki posnemajo delo človeka. Paradni konj tovrstnih programov je Chat GPT, ki je doživel rekordno rast v priljubljenosti. Javnosti je postal dostopen pred slabim letom, 30. novembra 2022, po le dveh mesecih pa je imel že sto milijonov uporabnikov. Vrednost podjetja OpenAI, ki ga upravlja, je bila ocenjena na 29 milijard dolarjev. Treba pa je razumeti, da ima tudi Chat GPT omejitve. Program še vedno ni samostojna razmišljujoča enota, čeprav se lahko na trenutke zdi, da je. Deluje še vedno kot računalnik, dostop ima do podatkov na spletu, nato pa s statistično analizo podatkov in učenjem na svojih uporabnikih ustvari pisni sestavek, za katerega predvideva, da bo za uporabnika najboljši. Njegovi največji prednosti pred človekom, ki za pridobivanje podatkov enostavno uporablja spletni brskalnik, sta količina podatkov, ki jih zaobjame, in hitrost obdelave teh podatkov. Program ima še vedno nekaj težav pri manjših jezikih, kot je slovenščina, a se hitro izboljšuje, že zdaj ima v primerjavi z novembrom 2022 veliko manj napak, lahko pa predvidevamo, da bo kmalu dosegel enako raven kot drugi jeziki. Chat GPT-ju torej lahko rečemo »boljši Google«, a ima zmožnost, da vpliva na učni proces oziroma nanj že vpliva.

Učenci vse od osnovne šole pa do fakultet se tega dejstva že zavedajo. V Sloveniji podatkov o razširjenosti uporabe umetne inteligence v šoli še ni, anketa ameriške organizacije Impact Research, ki je bila opravljena maja 2023, pa je ugotovila, da je Chat GPT uporabilo že 58 odstotkov učencev med 12. in 18. letom. Triinpetdeset odstotkov tistih, ki so Chat GPT že uporabili, pa ga uporablja pogosteje kot običajne spletne iskalnike.

Učenci Chat GPT uporabljajo predvsem pri samostojnem delu doma, kot so na primer pisanje esejev, obnov literarnih del, seminarskih nalog in izdelovanje predstavitev, lahko ga uporabljajo tudi za zbiranje idej, tako imenovani brainstorming, preden začnejo z delom. Večina program uporablja predvsem kot orodje, ki olajša izvajanje nalog, ki so jim dodeljene, le majhen delež učencev pa se z njim ukvarja tudi raziskovalno, da se torej več naučijo o umetni inteligenci sami.

Umetno inteligenco uporabljajo tudi učitelji, in sicer zaradi podobnih razlogov kot njihovi učenci, predvsem da prihranijo čas. Program Chat GPT je uporaben pri pisanju formalnih elektronskih sporočil, pri izdelovanju preverjanj znanja, pri individualizaciji učnega procesa.

Miha Andrič iz Izobraževalnega centra Argument meni, da uporaba orodij umetne inteligence v izobraževanju prinaša dve veliki spremembi. Prva je, da »imajo učenci dostop do večje količine urejenih informacij, hitro lahko napišejo sestavke, hitro lahko dobijo kratke povzetke. To pomeni, da se moramo v šoli na novo osredotočiti predvsem na kritično in kreativno analizo in uporabo informacij, ne pa na podajanje in pomnjenje informacij. Prihodnost v šolstvu vidim v transdisciplinarnem integriranem poučevanju kritičnega in kreativnega mišljenja.«

Druga pa, da »umetna inteligenca prinaša možnosti individualiziranega učenja. To po eni strani pomeni past morebitne dehumanizacije učnega procesa, po drugi strani pa prinaša prednost, saj lahko v velikih skupinah učencev v razredu učni proces prilagajamo glede na učne stile posameznih učencev, kar je velik korak v motivaciji učencev in uspešnosti učnega procesa.«

Marjan Krašna, redni profesor na Univerzi v Mariboru, ki se ukvarja z umetno inteligenco in izobraževanjem, pa meni, da umetna inteligenca sama ne more korenito spremeniti učnega procesa. »Sistemi umetne inteligence so le še eno orodje, ki lahko pomaga v izobraževanju. So nekaj podobnega kot pojav interneta. Mislili smo, da bo vse znanje dosegljivo z nekaj miškinimi kliki in bodo lahko učeči se primerjali različne poglede različnih avtorjev, da bomo lahko več uporabljali obrnjeno učenje (obrnjeno učenje je praksa, kjer učenci snov najprej predelajo doma s pomočjo posnetkov razlage učitelja in drugih virov, nato pa v šoli vadijo s pomočjo učitelja, op. a.). Ugotovili pa smo, da se to v resnici ne dogaja. To, kar bi bilo za našo generacijo v naši mladosti nekaj najboljšega, je v sedanji generacijo nekaj samoumevnega in ideja o konstruktivni uporabi je nekje daleč zadaj.«

Ob tem dodaja, da »če bodo učeči se uporabili sisteme umetne inteligence za dodatno razlago izobraževanih vsebin, ki bodo preverili učečega se in njegov raziskovalni duh spodbudili z dodatnimi informacijami in viri, ki bodo učečemu se pomagali, da si ustvari poglobljeno znanje in kritično presojo do učnih vsebin, pa je to pozitivno«.

Umetna inteligenca ima kljub vsem svojim prednostim tako kot vsako drugo orodje tudi slabosti. Številni so opozorili, da ima Chat GPT, glede na to, da zbira podatke na svetovnem spletu, enake predsodke, kot jih imamo ljudje. Uporabniki so dobili odgovore, ki so bili seksistični, rasistični in diskriminatorni do družbenih manjšin. Orodja za ustvarjanje slik, kot je DALL-E (prav tako v lasti podjetja OpenAI), prikazujejo ljudi na različnih položajih zelo stereotipno. Raziskava podjetja Hugging face in Univerze v Leipzigu je pokazala, da je program DALL-E 2 (trenutna verzija) v kar 97 odstotkih primerov, potem ko so vnesli besedo »director«, v slovenščini direktor ali direktorica, ustvaril sliko belopoltega moškega, kar je veliko večji odstotek kot v realnosti, kjer je stanje prav tako problematično.

»Orodja umetne inteligence, kot je Chat GPT, delujejo kot ideologija v najčistejšem pomenu besede,« pove Andrič. »Vmesnik ChatGPT nam namreč ponudi odgovore iz nepregledne baze obstoječih podatkov, ki jih tudi uredi in osmisli po obstoječih samoumevnih diskurzivnih pravilih. To pomeni, da uporabnik dobi presek prevladujočih informacij, urejenih po prevladujočih jezikovnih vzorcih. Uporabnik torej dostopa prav do vladajočih in standardiziranih misli trenutnega družbenega trenutka. Približno tako, če malo posplošimo, pa v teoriji definiramo prav ideologijo. To dodatno vpliva na uporabnike – ob množični rabi tak proces še bolj utrdi in konsolidira to isto standardizirano mišljenje.«

Vsi sogovorniki se strinjajo, da bodo orodja umetne inteligence postala del učnega procesa, če si to želimo ali ne, učenci jih bodo uporabljali, če jim bodo olajšali delo. Vprašanje torej ni, ali, temveč kako umetno inteligenco čim bolje vključiti v učni proces. Pomembno je predvsem to, da učence, sploh mlajše, naučimo, kaj umetna inteligenca sploh je in kaj so njene pomanjkljivosti ter kdaj je lahko pristranska, sploh kar se tiče različnih manjšin. Najprej se morajo učitelji izobraziti, to pa »zahteva dodatni napor in ob vseh nalogah, ki jim že sedaj jemljejo veliko časa, to ni tako lahko storiti kot napisati«, opozarja Marjan Krašna. »Najprej bodo ’entuziasti’ naredili prve korake v uporabi sistemov UI na svojem področju in potem bodo potegnili za sabo še ostale učitelje,« še predvideva.

Nato pa morajo učitelji ta svoja znanja na zanimiv način predstaviti učencem. »Raba orodij umetne inteligence se mora premišljeno in neposredno vključiti v učni proces (učitelji lahko dajo učencem nalogo, ki neposredno vključuje rabo orodij, nato pa z učenci analizirajo izkušnjo in se pogovarjajo o pasteh, na katere so naleteli), da bodo mladi postali kritični uporabniki. Za to pa bo potrebno tudi sistematično usposabljanje učiteljev,« pove Miha Andrič.

Obe ministrstvi za izobraževanje doslej za šole še nista oblikovali smernic, kako te nove tehnologije vključiti v učni proces, se pa nekatere institucije tega lotevajo tudi samostojno. Fakulteta za družbene vede v Ljubljani je v navodilih za pisanje strokovnih del že dodala napotke, kako citirati vsebine, ki jih je ustvarila umetna inteligenca.

V večini šol, sploh v osnovnih in srednjih, pa nove tehnologije uvajajo predvsem nadobudni učitelji, ki se spoznajo na to področje. »Šola je po definiciji konservativna, zato da lahko nove tehnološke valove sprejme v nekem normalnem odmerku. In umetna inteligenca, ki je zdaj v porastu, bo v šole verjetno prišla z zamikom. Trenutno se šole z njo resno še ne ukvarjajo,« pove učitelj angleščine na kamniški gimnaziji.

Organizacija International Baccalaureate (IB), ena izmed svetovnih avtoritet glede srednješolske izobrazbe, ki programe mednarodne mature izvaja tudi v treh slovenskih gimnazijah, je izjavila, da »v svojih programih ne bo prepovedala uporabe orodij umetne inteligence. Najpreprostejši razlog je, da to ne bi bil učinkovit način spoprijemanja z inovacijami.« Kljub temu pa IB še ni razvila konkretne strategije integracije umetne inteligence v učni proces, na kar čaka veliko srednjih šol, pa tudi nacionalna ministrstva.