Luisa Neubauer / »Katastrofe morajo biti vzgib za večje sistemske spremembe in te spremembe ne bodo padle z neba, moramo jih izboriti«

Luisa Neubauer je podnebna aktivistka. Je ena glavnih organizatork protestniškega gibanja Fridays for Future (Petki za prihodnost) v Nemčiji in izjemno vpliven glas ozaveščanja o nujnosti podnebnega ukrepanja v najmočnejši evropski državi. Protesti Fridays for Future so se razvili iz »šolske stavke« takrat 15-letne Grete Thunberg avgusta 2018 pred švedskim riksdagom (parlamentom). Že marca 2019 se je na protestu po vsem svetu zbralo več kot milijon ljudi, šest mesecev kasneje, 20. septembra, pa do zdaj rekordni štirje milijoni, od tega 1,4 milijona v Nemčiji.

»Petki za prihodnost so podnebje postavili v središče politične agende v Nemčiji. Vendar se Luisa zaveda, da hitrost in obseg sprememb še zdaleč nista zadovoljiva. Zato je skupaj z drugimi aktivisti tožila nemško vlado – in zmagala. Aprila 2021 je nemško vrhovno sodišče razglasilo, da v zakonu o podnebnih spremembah ni podrobnega načrta za zmanjšanje izpustov in da breme prihodnjih podnebnih ukrepov nalaga mladim,« so zapisali pri reviji Time, kjer so Luiso Neubauer lani uvrstili na seznam stotih upov za prihodnost Next100.

Luisa Neubauer, diplomantka geografije, v medijih pogosto imenovana »nemška Greta«, je s somišljeniki iz Nemčije, Avstrije in Hrvaške minuli petek prišla v Slovenijo in odšla s prostovoljci Inštituta 8. marec odstranjevat posledice poplav v Nazarje. Na Instagramu, kjer ima skoraj 458 tisoč sledilcev, kot letnico rojstva navaja »born 364 ppm«, kar pomeni leto 1996, ko je bilo na milijon delcev v ozračju 364 delcev ogljikovega dioksida. Te dni smo pri 419 delcih.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je pred nekaj dnevi obiskala Slovenijo. V 11-minutnem govoru v slovenskem parlamentu je podnebne spremembe omenila enkrat, le pri opisu stanja: »Niti temu alpskemu raju posledice podnebnih sprememb niso prizanesle.« Ni pa jih omenila v kontekstu ukrepanja. Taka retorika je tipična. 

To je vzorec, ki ni naključen, ampak kaže širšo okoljsko in podnebno dinamiko na evropski celini oziroma po vsem svetu. Ljudje že desetletja govorijo o ukrepih, ki bodo potrebni, ko bo podnebna kriza tu. Zdaj je podnebna kriza tu, a vsaka od teh neverjetnih katastrof se obravnava kot enkraten dogodek, ki pride in gre in pri katerem so seveda potrebni hitri in takojšnji odzivi, vendar ne spodbudi širše politične razprave in zaostritve političnih zavez glede ukrepanja. To je nevarno. In če sem iskrena, menim, da ni pošteno priti sem in govoriti o solidarnosti, hkrati pa se potuhniti, ko je treba politično ukrepati, da bi preprečili prihodnje katastrofe, kakršna je ta. Ker bodo.