Tisoč in ena noč / Zakaj ni nič bolj resnega od serij
Gledalec po eni strani nasede manipulaciji in pade v past, po drugi strani pa hoče natanko to – nasesti manipulaciji in pasti v past
Brezmejne serije so najbriljantnejša forma za pripovedovanje o brezmejnih ženskah; to je dokazala tudi Domovina (2011–2020) z bipolarno agentko Cie (Claire Danes) v glavni vlogi.
Netflix je pred desetimi leti streamingu prepustil svojo prvo originalno serijo – Hišo iz kart. Posebnost te velike premiere je bila, da je bilo vseh trinajst epizod prve sezone na voljo hkrati – tistega »čarobnega« in »disruptivnega« prvega februarja. Sezona je trajala trinajst ur. Brez testov, brez pilota, brez uvodnih rekapitulacij »prejšnjih epizod«. Kot je rekel Beau Willimon, glavni scenarist serije: »Ni se ti treba vsak teden prodajati in ni ti treba vsak teden na avdicijo. Niti ti ni treba imeti občutka, da delaš televizijo. Nihče izmed nas ga ni imel. Za nas je bil to trinajsturni film.« Netflix, ki naj bi konzumente, kot je rekel eden izmed Netflixovih šefov, »osvobodil omejenosti linearne televizije«, je s to drastično, nezaslišano in neprecedenčno potezo odprl novo poglavje obsedenosti s serijami. Obsedenost s serijami je popeljal v dobo eksponentnosti.