Dr. Miran Lavrič / »Zasuk proti neliberalni demokraciji po vzoru Madžarske v Sloveniji ni mogoč. Toliko manj z novimi generacijami.«

Slovenija velja za izrazito polarizirano državo, zato neverjetna medčloveška solidarnost, ki je deželo preplavila po avgustovskih katastrofalnih poplavah, ni povsem samoumevna. Morda pa polarizacija med ljudmi vendarle ni tako globoko zažrta, kot se pogosto zdi? Bi se stanje v državi lahko hitro izboljšalo, če bi bili temu naklonjeni tudi glavni politični akterji, predvsem tisti, ki gradijo politični kapital na delitvah in izključevanju? Lahko bi se, je prepričan Miran Lavrič, redni profesor sociologije na mariborski Filozofski fakulteti, ki se sicer ukvarja s sociologijo religije in študijami mladine, znan pa je predvsem kot vodja zadnje longitudinalne raziskave o položaju mladih v Sloveniji, Mladine 2020. Z njim smo se pogovarjali o politični in družbeni polarizaciji v državi, predvsem o vzrokih zanjo, ter o tem, ali podobne delitve kot njihove starše delijo tudi mlade.

Po indeksu politične polarizacije, ki ga vsako leto oblikuje mednarodni inštitut V-dem (Varieties of Democracy), Slovenija zadnjih nekaj let v povprečju dosega 3,9 točke. Kaj sploh pomeni ta številka? 

Gre za mednarodni inštitut, ustanovljen je bil leta 2014 na Švedskem, ki meri več kazalnikov, pomembnih za demokratičnost družb, vključno s politično polarizacijo. Meri na primer stopnje napetosti med pripadniki različnih taborov – na kako zelo sovražen način obravnavajo drug drugega. Vrednost indeksa sega od nič do štiri in študije so pokazale, da državi, v kateri je ta vsaj dve leti nad vrednostjo tri, grozi demokratična recesija. Slovenija je imela v zadnjih treh letih, torej 2020, 2021 in 2022, v povprečju vrednost 3,9 in se je približno izenačila z Madžarsko in Poljsko, ki sta bili doslej v Evropski uniji prvakinji glede politične polariziranosti. Na tem neslavnem vrhu se jima je torej pridružila Slovenija.