Borut Mekina

 |  Mladina 38  |  Politika

Kako do denarja iz podjetniških skladov?

Izpoved podjetnika

Predsednik vlade Robert Golob razkazuje škodo v Črni na Koroškem predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Pred tem je ocenil, da je škode za 500 milijonov evrov, ob njenem obisku pa je ocena poskočila na 5 milijard.

Predsednik vlade Robert Golob razkazuje škodo v Črni na Koroškem predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Pred tem je ocenil, da je škode za 500 milijonov evrov, ob njenem obisku pa je ocena poskočila na 5 milijard.
© Luka Dakskobler

Sklad za obnovo Slovenije ali SOS naj bi se imenovala institucija, prek katere bi se do prizadetih v poplavah stekala pomoč. V vsaj dveh državnih organih, to je v protikorupcijski komisiji (KPK) in v fiskalnem svetu, so pri tem zastrigli z ušesi. Predsednik KPK Robert Šumi je vlado že vnaprej pozval »k transparentnemu in odgovornemu ravnanju pri vseh postopkih sanacije s ciljem preprečevanja anomalij, ki smo jim bili priča ob epidemiji«. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, pa je zaradi načrtovanega sklada za obnovo napovedal revizijo poslovanja množice skladov, prek katerih je država doslej razdeljevala kredite, subvencije in evropska sredstva. Že pregovorno je namreč znano, da je razdeljevanje denarja prek skladov milo rečeno netransparentno. V nadaljevanju opisujemo izpoved enega od podjetnikov, ki je zaprosil za subvencije prek Spirita, in odgovor te agencije.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Borut Mekina

 |  Mladina 38  |  Politika

Predsednik vlade Robert Golob razkazuje škodo v Črni na Koroškem predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Pred tem je ocenil, da je škode za 500 milijonov evrov, ob njenem obisku pa je ocena poskočila na 5 milijard.

Predsednik vlade Robert Golob razkazuje škodo v Črni na Koroškem predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Pred tem je ocenil, da je škode za 500 milijonov evrov, ob njenem obisku pa je ocena poskočila na 5 milijard.
© Luka Dakskobler

Sklad za obnovo Slovenije ali SOS naj bi se imenovala institucija, prek katere bi se do prizadetih v poplavah stekala pomoč. V vsaj dveh državnih organih, to je v protikorupcijski komisiji (KPK) in v fiskalnem svetu, so pri tem zastrigli z ušesi. Predsednik KPK Robert Šumi je vlado že vnaprej pozval »k transparentnemu in odgovornemu ravnanju pri vseh postopkih sanacije s ciljem preprečevanja anomalij, ki smo jim bili priča ob epidemiji«. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, pa je zaradi načrtovanega sklada za obnovo napovedal revizijo poslovanja množice skladov, prek katerih je država doslej razdeljevala kredite, subvencije in evropska sredstva. Že pregovorno je namreč znano, da je razdeljevanje denarja prek skladov milo rečeno netransparentno. V nadaljevanju opisujemo izpoved enega od podjetnikov, ki je zaprosil za subvencije prek Spirita, in odgovor te agencije.

»Pred časom sem se prijavil na razpis za 45 tisoč evrov, če me spomin ne vara,« je podjetnik zapisal na socialnem omrežju X. »Srečal sem se z nekom, ki se v imenu podjetij prijavlja na te razpise in sam uredi razpisno dokumentacijo. Prosil me je, če mu v mail napišem, za kaj točno bi porabil ta sredstva. Napisal sem mu dva stavka. Dva. Stavka. Bolj kot vprašanje, če sem dobro zastavil. Ampak z napisanim je bil zadovoljen. Čez kakšen teden me pokliče, da ima vso dokumentacijo spisano in da rabim samo še firmo, ki bo dobila ta sredstva, saj jih sam ne smem. Tudi tu ni problema, za % se takoj najde kdo. Se dobiva čez kak teden, da podpišem vse, kar je pripravil. Pri kosilu mi razloži, da je preverjanje zelo ohlapno, torej Spirit nakaže izbranemu podjetju denar, to pa potem lahko meni preko nekih fiktivnih računov. Naredim fake spletno stran in logo Spirit gor, pa so happy. Nadalje mi razloži, da obstajajo podjetja, ki se redno prijavljajo na razpise. Pogoje izpolnjujejo, ampak je njihova interpretacija lahko tako ohlapna oziroma široka, da v resnici ne počnejo nič uspešnega, a jim Spirit brez panike nakazuje denar. No, denarja nisem dobil, kar pa je bila moja krivda, saj sem leto pred prijavo zamujal s plačilom prispevkov (par dni), zato nisem izpolnjeval pogojev … Bottom line: Spirit is a joke brez pravega nadzora …«

Zgornji zapis smo poslali na Spirit, od koder so nam odgovorili, da jim je primer znan; prijavitelj naj bi kandidiral na javnem razpisu s področja vzpostavljanja in nadgradnje elektronskega poslovanja v podjetjih. V agenciji so poudarili, da vsako prejeto vlogo preverijo – in da tudi pozneje, pri izplačilih pomoči, »z vso skrbnostjo preverimo izpolnjevanje pogodbenih določil«. O vsakem primeru vodijo kontrolne liste in tako naprej. Nepravilnosti, ki jih pri tem ugotovijo, naj bi bile redke, večinoma povezane z napačnim izvajanjem projekta, napačnim vodenjem postopkov, neprimerno izbiro zunanjih izvajalcev in podizvajalcev ali z uveljavljanjem stroškov, ki niso upravičeni. V Spiritu naj bi na srečanjih s podjetji ta tudi ozaveščali, da sporne prakse poznajo, da jih odkrivajo in da ukrepajo: »Konkretni javni razpis je potekal več let in imel več zaporednih rokov za prejem prijav prijaviteljev. Agencija je na terenu zaznala, da so se med svetovalnimi podjetji za pripravo vlog in nekaterimi zunanjimi izvajalci izoblikovale sporne prakse, s katerimi so ti pridobivali nove prijavitelje, kot npr. obljubljanje uspeha pri pridobitvi sredstev, uporaba že obstoječih predlog za poročanje podjetij, za katere je bilo iz preteklih odpiranj znano, da ustrezajo pravilom za prejem sofinanciranja, do tega, da so zunanja izvajalska podjetja pripravila del sofinanciranih aktivnosti na način, da bi z minimalnimi stroški izkazala izvedbo projektov. Tovrstne prakse je agencija zaznala in tudi ustrezno ukrepala kot varuh zakonitosti,« pravijo. Agencija naj bi poleg tega izvajala vzorčne kontrole na terenu, nadzorovala naj bi jih resorno ministrstvo in urad za nadzor proračuna, niti en nadzor pa naj ne bi pokazal, da agencija svoje pristojnosti slabo izvaja. Omenjenega projekta, s katerim so podprli 300 podjetij, sicer več ne izvajajo – digitalizacijo podjetij po novem podpira slovenski podjetniški sklad.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.