Je usoda slovenske prometne politike zapečatena?

Jasno je, da so razmere v prometu, kar zadeva pretočnost na slovenskih cestah, sploh v Ljubljani in okolici, neznosne, na cestah je vse več vozil. Že zdaj zaradi tega ljudje in prevozniki veliko časa preživijo v kolonah, to pa slabo vpliva na njihovo zdravje, kakovost življenja in na slovensko gospodarstvo. A težave bodo s časom le še večje. Po Darsovih podatkih se promet vsako leto poveča za približno pet odstotkov in temu vsaj za zdaj še ni videti konca.

Dars se odločno zavzema za širitev avtocestnih vpadnic na ljubljansko obvoznico in tudi obvoznice same. Prvi korak je razširitev štajerske vpadnice od Domžal do Ljubljane ter primorske vpadnice od Vrhnike do Ljubljane. Valentin Hajdinjak, direktor Darsa in član NSi, je za N1 dejal, da »je za Dars najpomembnejša širitev avtocestne infrastrukture. Brez tega se zastojev ne bomo znebili.« Na začetku avgusta je Dars že zaprosil za okoljevarstveno dovoljenje za štajersko vpadnico, kar je prvi korak projekta širitve na tri pasove, enako je storil konec meseca za primorsko vpadnico. Predvidevajo, da bi delo lahko začeli leta 2025. Vpadnici bi razširili tako, da bi odstavni pas razširili in preuredili v tretji vozni pas, kar bi po njihovem mnenju povečalo pretočnost cest in s tem dolgoročno zmanjšalo gnečo.

Do razširitve avtocest pa je kritičen velik del stroke, ki se ukvarja s prometno politiko, a se mu zdi, da ga infrastrukturno ministrstvo vedno presliši, kot bi bil edina avtoriteta glede prometne politike Dars. Na inštitutu za prometno politiko opozarjajo, da »se v medijih premalokrat pojavljajo vprašanja, ali so širitve smiselne, se sploh izplačajo in kaj bi lahko te širitve pomenile na dolgi rok«. Menijo, da bi razširitev cest le povečala gnečo na njih, »ker promet temelji na ponudbi in povpraševanju. Če izboljšamo cesto, bo to pritegnilo nove vožnje z avtom. Najprej tistih, ki se, da bi se izognili gneči, zdaj vozijo na delo ob zelo zgodnjih urah ali po stranskih cestah. Sledil bo val selitev.« Uporabili so primer Domžal, ki so bile na začetku osemdesetih let z Ljubljano povezane z eno dvopasovno cesto, danes so z dvema štiripasovnicama, gneča pa je enaka, saj se zaradi več cest iz Domžal v Ljubljano vozi več ljudi, več pa se jih tja tudi preseli.

Podobno meni dr. Matej Ogrin, strokovnjak za promet z ljubljanske Filozofske fakultete. Na Valu 202 je poudaril, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami že zdaj veliko cest, javni promet pa še vedno zapostavlja. »Slovenija je po dolžini avtocest na prebivalca med štirimi največjimi v Evropi, po dolžini avtocest na kvadratni kilometer med osmimi v Evropi. Od leta 1970 smo naredili 612 kilometrov novih avtocest in 40 kilometrov železnic.« Železnice smo seveda gradili že prej, so pa dotrajane in ne omogočajo večjih hitrosti vlakov. Opozarja še, da tudi nadgradnja cest, tako kot železnic, ni kratkotrajen proces, zelo hitro pa je mogoče kupiti nove avtobuse, uvesti nove proge, kar bi več ljudi spodbudilo k rabi javnega prometa, s tem pa bi se zmanjšala gneča na cestah. Vse to bi bilo seveda cenejše kot projekt širitve slovenskih avtocest.