Kaj se skriva za ustavnimi spremembami?
Večja učinkovitost političnega sistema, za katero si ves čas prizadevajo politiki, gre pogosto z roko v roki z zmanjševanjem varovalk pred političnimi zlorabami
Poleti 2020 so protivladni protestniki posedli pred državni zbor in v protest proti avtokraciji na glas brali slovensko ustavo, temeljno zagotovilo človekovih pravic. Ko se ustava spreminja, bi se morala s soglasjem ljudi in ne zgolj s soglasjem med političnimi strankami.
© Borut Krajnc
Kadar se spreminja ustava in ne gre za kako spremembo po navodilih Evropske unije ali siceršnje »usklajevanje« slovenskega pravnega reda z mednarodnim, smo priča nečemu izredno redkemu in tudi morda ne povsem nepomembnemu za vsakdanje življenje. To se pravkar dogaja. Politika tokrat ne pripravlja sprememb ustave glede osnovnih človekovih pravic, pač pa glede mehanizmov parlamentarne politične ureditve. Bo imela torej po novem politika manj ali več vpliva na imenovanje sodnikov? Bo dostop do ustavnega sodišča še bolj omejen? In ali bodo bodoče predsednice ali predsedniki vlade lahko kar sami menjali ministre? Politične stranke imajo na mizi tudi spremembe volilnega sistema.