Res preveč?

Fiskalni svet, ki kot neodvisni organ nadzira vodenje javnofinančne politike, je ob nedavni oceni proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025 podal zanimive zbirne podatke o škodi avgustovskih poplav in oceni stroška obnove.

Do 10. oktobra je bilo prijavljene skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Točneje, podjetja so prijavila 381 milijonov evrov in občine 2,5 milijarde evrov škode, od tega največ, 1,3 milijarde, na vodotokih. Ob tej neposredni škodi pa naj bi stroški sanacije in obnove znašali še približno 2,5-kratnik škode oziroma še sedem milijard evrov, skupaj torej 9,99 milijarde evrov, izhaja iz vloge Slovenije za pridobivanje sredstev Solidarnostnega sklada.

Fiskalni svet izraža dvom o tako visoki oceni in napoveduje težave zaradi premalo gradbincev: »V kolikor je ocena stroškov obnove verodostojna, kar je težko verjetno ob sicer razumljivo še ne povsem natančno določenih konkretnih projektih sanacije in obnove, posledično tudi ne njihovih stroških, je ob omejeni absorpcijski zmožnosti tako administracije kot gradbene panoge utemeljeno pričakovati, da bo proces obnove več kot le nekajleten proces.« Fiskalni svet sicer ocenjuje, da je »dejanskih in potencialno razpoložljivih« virov za sanacijo na voljo okoli 3,8 milijarde evrov. Prevladujoči del so evropski viri (1,8 milijarde evrov), od katerih pa je sicer že zagotovljenih okrog 0,4 milijarde. Prejšnji teden predlagan dvig davka na dobiček in obdavčitve bank prinaša nove spremembe v to finančno konstrukcijo, ki pa, kot je jasno, nikakor ni zaprta.