10. 11. 2023 | Mladina 45 | Kultura
Latovščina v svetu umetnosti
Zakaj kulturne ustanove pri napovedovanju in predstavljanju razstav pogosto uporabljajo jezik, ki ga splošna javnost zelo težko razume
Tipna prilagoditev portreta Luize Pesjakove za slepe in slabovidne. V njej na fotografiji uživa maneken Alen Kobilica, zraven pa stoji avtorica dotične tipne prilagoditve za slepe in slabovidne, Tjaša Krivec Poleg tipne slike je obrazložitev, na njenem desnem robu pa primeri tekstilov, ki so upodobljeni na sliki. Na stojalo je pritrjeno tudi majhno povečevalno steklo ter slušalke z zvočnim opisom slike.
© Fototeka Narodne galerije
Dr. Barbara Jaki je direktorica Narodne galerije v Ljubljani že skoraj dve desetletji. Po izobrazbi je umetnostna zgodovinarka, ves čas je obkrožena z umetnostjo, umetnost je njena strast. A tudi sama priznava, da se kdaj znajde pred opisom kakšne razstave ali umetniškega dela v galeriji ali muzeju, naj bo to pri nas ali v tujini, ki ga preprosto ne razume. »Tega mi ni nerodno povedati,« pravi. »A če ga jaz ne razumem – pa imam na tem področju veliko izkušenj in očiten interes, te stvari me zanimajo in se jih trudim razumeti –, potem je nekaj narobe.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.