Kultura / »Nekateri bodo trdili, da smo seveda delali atomsko bombo«

"To so vprašanja, ki bodo vedno kontroverzna. Nekateri bodo trdili, da smo seveda delali atomsko bombo, drugi pa, da je šlo samo za raziskave. Moje mnenje je: če si leta 1954 odprl jedrski inštitut, si to naredil z enim samim razlogom. Takrat je bil svet prepričan, da bo prišlo do jedrske vojne; Američani so snemali kratke filme, s katerimi so svoje državljane učili, kako ravnati v primeru, če bi na New York padla atomska bomba. Vsi so se oboroževali, obet nove vojne se je zdel takrat neizbežen - čisto logično, da bi neka Jugoslavija, ki je iskala neko svojo pot med Vzhodom in Zahodom, hotela imeti atomsko bombo, ki bi jih zagotovila neodvisnost. Na žalost ti tovrstna oborožitev še danes prinaša določeno mero svobode, kar zelo dobro vidimo na primerih Ukrajine in Bližnjega vzhoda. Če si jedrska sila, te obravnavajo drugače."

"Obstajajo različne teorije, zakaj je Jugoslavija dvignila roke nad projektom; jasno, da jim je nesreča, ki jo tematizira film, močno prekrižala načrte. Svetovne sile so Josipu Brozu Titu ponudile možnost Gibanja neuvrščenih in zagotovile, da se v to ne bodo vmešavale. Leta 1962 je bil 'projekt atomska bomba' tako zaključen."

(Režiser filma Varuhi formule Dragan Bjelogrlić o tem, da je bila Vinča eden od petih jedrskih inštitutov na celem svetu, ter o tem, kako blizu je bila Jugoslavija temu, da postane svetovna sila z atomsko bombo; v intervjuju za MMC RTV Slovenija)

qKg3XzPHStY