Kultura / »Iz družbe dialogov vse bolj drsimo v monologe«

"Vsak moj film se rodi iz opazovanja, ki se je tokrat zgostilo v dognanje, da iz družbe dialogov vse bolj drsimo v monologe. S tem pa izgubljamo enega najpomembnejših segmentov naše komunikacije. Polovico dialoga namreč predstavlja poslušanje. Zato sem želela raziskati dinamiko odnosa, kjer se zapiramo vsak v svojo interpretacijo in ne najdemo več skupnega jezika – niti ga ne iščemo. V sogovornika le še projiciramo svojo sumničavost in paranojo, v odnos pa tako stopamo z našo projekcijo, in ne dejanskim človekom. To pa se mi zdi še posebej prisotno v odnosih med starši in otroki. Vsak odnos je seveda zmeraj dinamičen v smislu, da se nenehno spreminja, a otroci se v njem spreminjajo najhitreje. Takrat hitro postane očitno, ko kot starši pozabimo pritisniti gumb za osvežitev in na neki točki ne vemo več, kdo je oseba, s katero se pogovarjamo."

(Režiserka Hanna Slak v intervjuju za Dnevnik o tem, da se ji je ideja za film Niti besede porodila iz observacije tragičnega dogodka v berlinski soseski, dogodek pa je preslikala v odnos matere in sina)