Nova parkirišča

Ljubljana bo z novimi gradbenimi projekti pri glavni železniški postaji nekaj parkirišč izgubila, a bo dobila dvakrat več novih. Mnogi strokovnjaki se sprašujejo, ali je smotrno na tako centralni lokaciji povečevati število parkirnih mest in s tem privabljati v središče prestolnice še več prometa, v katerem se duši že sedaj.

V naslednjih letih bodo v okolici ljubljanske železniške postaje izpeljani trije večji projekti. Prvi je potniški center Ljubljana, ki bo obsegal prenovljen nadhod čez progo in bo deloval kot železniška postaja ter novo avtobusno postajo, ki bo razdeljena na dva dela. Poleg tega bodo zgradili tudi podzemno parkirišče. V treh kleteh pod objektom bo 627 parkirnih mest za avtomobile, 44 od teh jih bo primernih za invalide, 60 pa jih bo opremljenih za polnjenje električnih avtomobilov. Osemindvajset mest bo za motorje, za kolesa pa 2287.

Drugi projekt je Emonika, ki bo nastal ob Dunajski cesti, južno in severno od proge. Emonika je v lasti družbe Mendota Invest, njen lastnik pa je OTP banka, ki je na slovenski bančni trg prišla z nakupom SKB banke, sedaj pa je kupila še Novo KBM. Kompleks Emonika bo vseboval 205 nadstandardnih (najverjetneje zelo dragih) stanovanj, poslovne prostore in hotel, poleg tega pa še nakupovalno središče na kar 24.500 kvadratnih metrih, v njem bo več kot 80 trgovin. Emonika bo prav tako zgradila podzemna parkirišča, vse skupaj 1700. 900 – več kot polovica – jih bo namenjeno obiskovalcem.

Tretji projekt pa je Vilharia, ki ga financira slovaško podjetje Corwin. To bo poslovna stavba, ki bo ponujala 31.600 kvadratnih metrov pisarniških površin. Vilharia bo imela na voljo okrog 525 parkirnih mest, od tega pa jih bo le 95 namenjenih obiskovalcem, torej tistim, ki bodo prihajali na sestanke in ljudem, ki bodo uporabljali storitve v pritličju stavbe.

Z gradnjo teh novih objektov bodo nekaj parkirišč tudi zaprli. Trenutno so namreč okoli železniške postaje štiri parkirišča, ki so nastala v času, ko so ta območja samevala in čakala, da se na njih kaj zgradi. Tri so makadamska, četrto pa je asfaltirano. Dve upravljajo Slovenske železnice, dve pa podjetje Parkauto, ki se ukvarja prav z upravljanjem parkirišč. Skupaj ponujajo okoli 1500 parkirnih mest. Vsa ta parkirna mesta bodo z gradnjo teh treh objektov sicer ukinjena, a bodo nadomeščena z okoli 2900 novimi parkirnimi mesti, torej se bo njihovo število v območju podvojilo.

Na graško železniško postajo vsak dan pride 30.000 ljudi, na ljubljansko naj bi jih prišlo le 20.000. A Ljubljana bo imela kljub temu skoraj dvakrat toliko parkirnih mest na območju postaje.

Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da večja dostopnost parkirišč, sploh v središču mesta, pomeni tudi večjo uporabo avtomobilov v škodo javnega prevoza. Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora (IPoP), je v kolumni za Dnevnik zapisal, da »je dostop do parkirišča ključen za odločitev o načinu potovanja. Če bomo imeli na cilju na voljo parkirno mesto, se bomo zelo verjetno odločili za pot z avtomobilom. Več parkirišč torej pomeni več avtomobilskega prometa, kar je v popolnem nasprotju z vsemi zastavljenimi cilji mesta, pa tudi s potrebami meščanov in planeta. In če so parkirišča v središču mesta, pomeni to več prometa tam, kjer je že tako najbolj zgoščen.«

Katarina Žakelj iz Koalicije za trajnostno prometno politiko (KTPP) pa navaja primerjavo z avstrijskim Gradcem, kjer je okoli glavne železniške postaje na voljo 750 parkirnih mest, na dan pa se v mesto pripelje 30.000 potnikov. V Ljubljani bi prek novega potniškega centra v mesto prišlo 20.000 ljudi, okoli postaje pa bodo imeli potniki na voljo okrog 1600 parkirnih mest. »Čezmerna ponudba parkirnih mest bi povzročila še več prometnih zastojev. Načrtovani poseg je v neskladju s Celostno prometno strategijo Mestne občine Ljubljana, ki predvideva zmanjšanje avtomobilskega prometa na vpadnicah za 20 odstotkov.«

Emonika in Vilharia v odzivu na pomisleke poudarjata svojo zavezanost k trajnostnemu razvoju urbanih okolij. Iz Emonike so sporočili, da »čeprav razumemo zaskrbljenost glede povečane uporabe avtomobilov, je pomembno poudariti, da je Emonika celovit projekt, ki obenem spodbuja tudi razvoj alternativnih načinov prevoza in infrastrukture«. »Res je, da je število avtomobilov v mestu sorazmerno s številom razpoložljivih parkirišč, razdaljami med posameznimi lokacijami, dostopnostjo javnega prevoza in urbanistično strukturo,« se je na pomisleke odzval Michal Hájek, vodja marketinga in odnosov z javnostmi v Corwinu. »Kljub temu bodo nekateri še vedno morali priti s svojim avtomobilom in bodo za to potrebovali parkirno mesto. Poleg tega je število parkirnih mest, ki jih gradimo, določeno s predpisi. To pomeni, da trenutno ne moremo zgraditi manj parkirnih mest.«

Na ljubljanski občini vseeno zagotavljajo, da so zavezani k trajnostnemu prometu ter da je v zadnjih letih njihova prometna politika strožja: uvedli so parkirne cone, območja s plačljivo parkirnino, dovolilnice za stanovalce.