Slovenska delegacija v Dubaju veliko podpisuje

Prejšnjo soboto smo iz 4283 kilometrov oddaljenega Dubaja, kjer do 12. decembra poteka podnebna konferenca Združenih narodov COP28 – tudi največji svetovni letalski miting, izvedeli, da je Slovenija ena od 22 držav podpisnic »deklaracije o potrojitvi jedrske energije« do leta 2050. Slovenska tiskovna agencija STA je novico povzela po tujih tiskovnih agencijah; poleg Slovenije so deklaracijo podpisali še Bolgarija, Češka, Finska, Francija, Madžarska, Moldavija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska, Ukrajina, Združeno kraljestvo, Maroko, Gana, Kanada, Japonska, Mongolija, Južna Koreja, Združeni arabski emirati in seveda ZDA. »Odločitev, da se pridružimo omenjeni deklaraciji, je bila sprejeta na predlog kabineta predsednika vlade in je bila vključena v izhodišča Republike Slovenije za udeležbo na Konferenci COP28, ki so bila sprejeta v vladi 24. novembra,« so pojasnili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Razumljivo, a kdo je dal vladi mandat za tako stališče, če se koalicija glede gradnje drugega bloka krške jedrske elektrarne v koalicijski pogodbi zavezuje, da bo spoštovala »odločitev ljudi na referendumu«. Tega referenduma še ni bilo, vlada ga napoveduje po svojem mandatu, za leto 2027.

Z ministrstva so odgovorili s standardno krilatico, da pridružitev deklaraciji »nikakor ne prejudicira končne odločitve o gradnji drugega bloka NEK, ki bo preverjena na referendumu«. Pridružitev naj bi bila skladna z delovanjem Slovenije v mednarodnih forumih, kjer »zagovarjamo spoštovanje načela tehnološke nevtralnosti v prizadevanjih za dosego cilja podnebne nevtralnosti do 2050«, na koncu pa so jo relativizirali še z navedbo, da gre zgolj za enega od »številnih pravno nezavezujočih dokumentov, pobud in pisem«, ki se jim države pridružujejo na konferenci COP28. Slovenija se je, so navedli kot primer, pridružila še energetski zavezi o potrojitvi zmogljivosti obnovljivih virov energije ter podvojitvi ukrepov na področju učinkovite rabe energije pa breakthrough agendi za področje vodika.

Dokument z izhodišči slovenske udeležbe na COP28, ki sploh ni objavljen med sklepi s seje vlade 24. novembra (bila je dopisna), razkriva, da smo podpisali še vsaj pet aktov, od deklaracij o zdravju in podnebnih spremembah do pakta za krožno javno naročanje pri informacijsko-komunikacijskih tehnologijah.

A kljub poplavi pridružitev različnim deklaracijam to o potrojitvi jedrske energije ponekod, zlasti v ZDA, ki prodajajo jedrsko tehnologijo, omenjajo kot bistveno. »Gre za najkonkretnejši korak, ki so ga doslej naredile velike države, da bi jedrsko energijo postavile v središče prizadevanj za prehod na čisto energijo.« Poudarjajo zlasti pridružitev Kanade, lani druge največje proizvajalke urana na svetu (za Kazahstanom), in vodilnih pri jedrski energiji Francije in Japonske (kljub nesreči v Fukušimi marca 2011). Med 22 podpisnicami deklaracije so nekatera največja svetovna gospodarstva z velikansko porabo energije, a med njimi ni recimo Nemčije. V zvezi z domnevno nujnostjo krepitve jedrskih zmogljivosti v dvomilijonski Sloveniji pa omenimo le, da imata med 22 podpisnicami nižji bruto družbeni proizvod le Mongolija in Moldavija.

Zadnje poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) sicer kaže, bi se morala zmogljivost jedrske energije več kot podvojiti do leta 2050 - s 417 gigavatov leta 2022 na več kot 900 gigavatov, da bi do leta 2050 dosegli ničelne neto emisije ogljika, scenarij. Po podatkih Svetovnega jedrskega združenja je zdaj v gradnji 61 jedrskih elektrarn, več kot 40 odstotkov na Kitajskem.