Kdo izsiljuje? Kdo služi?

Postopki javnega naročanja so v Sloveniji izpostavljeni številnim pravilom. Z enim samim namenom: da se javni denar porablja gospodarno, učinkovito in transparentno. Javna naročila naj bi odpirala konkurenco, izbrani pa naj bi bili najugodnejši dobavitelji. A posla energetske obnove in revitalizacije skoraj 50 let stare glavne stavbe Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki sta bila zakoličena v času vlade Janeza Janše, terjata odgovore o tem, ali pri tem velikem projektu gledamo zakonit scenarij ali zlorabo postopkov in krajo javnega denarja. Leto in pol po podpisu prve pogodbe in pol leta po podpisu druge je narejenega minimalno. Izvajalec, gradbinec GH Holding, ki je imel najprej pogodbo v višini 49 milijonov evrov, ima danes v rokah dve pogodbi in tri anekse v skupni vrednosti 108 milijonov evrov. Zdaj zahteva še četrti aneks, s katerim bi vrednost skočila na 110 milijonov evrov, rok izvedbe pa bi se premaknil za novih 14 mesecev, z oktobra 2025 na december 2026. Ob vsem tem je že mesece izpraznjena kar osmina glavne stavbe UKC, kjer bi sicer bili pacienti.

Čez dve leti, 29. novembra 2025, bo petdeseta obletnica slovesnega odprtja ljubljanskega Kliničnega centra, ki je sicer v manjšem obsegu deloval že pet let prej. Gradnja se je začela leta 1966, končna investicijska vrednost leta 1975 pa je bila po podatkih UKC 617 milijonov dinarjev, kar revalorizirano po preračunu SURS danes pomeni nekaj več kot 183 milijonov evrov. In temu znesku se že, če malo pretiravamo, vztrajno približuje sedanji projekt, ki ga narekuje slabo zastavljena projektna dokumentacija iz časa bivše vlade in ki po mnenju enega od sogovornikov danes celo spada bolj v polje kazenskega kot gospodarskega prava.

Razpis za celovito energetsko sanacijo stavbe UKC Hospital je bil prvič objavljen avgusta 2021 pod Janševim zdravstvenim ministrom Janezom Poklukarjem, a so ga po dveh popravkih, številnih vprašanjih zainteresiranih gradbincev in sprejemu posebnega, dve milijardi evrov težkega zakona o investicijah v zdravstvu septembra 2021 ustavili. Novembra 2021 so razpis ponovili; vrednost energetske prenove glavne stavbe UKC Hospital je bila ocenjena na 39,9 milijona evrov brez DDV, denar zanjo pa naj bi dobili iz EU-sredstev za pokovidno obnovo. Skoraj 50 let stara stavba UKC obnovo nedvomno potrebuje; spada v energetski razred G med »izjemno potratne stavbe«, energetsko sanirani objekt pa bo prinesel pri daljinskem ogrevanju prihranek energenta za 54 odstotkov in elektrike za 20 odstotkov, kar pomeni letni prihranek 848.164 evrov, je navajala razpisna dokumentacija.

Na ponovljeni razpis se je na precejšnje presenečenje prijavil le en gradbinec; GH holding v lasti Blaža Miklavčiča. Miklavčič je pred desetletji veljal za uspešnega, a malo svojeglavega kriznega menedžerja. V letih 2002–2004, v času vlade Toneta Ropa (LDS), je na primer saniral državne Slovenske železnice, iz njih pa je moral oditi decembra 2004, ker je kršil zakon o javnih naročilih in prostodušno javno priznal, da je večino pogodb s svetovalci sklenil mimo zakona: »Zavestno sem kršil zakon.« Miklavčič je danes s svojim zasebnim GH holdingom eden največjih slovenskih gradbincev, zgolj lani je ob 75 milijonih evrov prihodkov izkazal dva milijona evrov čistega dobička. Javni sektor je za GH holding pomemben partner; po bazi Erar je imel ta zgolj lani kar 23 milijonov evrov prilivov javnega denarja. Med referencami ima GH holding več bolnic; zadnja in največja je obnova in dograditev kliničnega centra v Beogradu, ki ga je 27. februarja lani odprl srbski predsednik Aleksandar Vučić. Celoten projekt, ki ga je v 75 odstotkih izvedel GH holding, je bil po pisanju Financ vreden 260 milijonov evrov, od tega gradbena dela 140 milijonov evrov.

Lahkotnost podpisovanja aneksov in lahkost, s katero se je država odpovedala evropskim sredstvom, nakazuje, da gre pri obnovi glavne stavbe za posel, pri katerem želi veliko vpletenih doseči maksimalno finančno korist.

A vrnimo se k UKC. Marca 2022, mesec dni pred državnozborskimi volitvami, sta takratni minister za zdravje Janez Poklukar (kot naročnik) in takratni direktor UKC Jože Golobič (kot uporabnik) z GH holdingom podpisala pogodbo za energetsko sanacijo glavne stavbe UKC. Znašala je las pod ocenjeno vrednostjo, 39,7 milijona evrov brez DDV oziroma 48,5 milijona z DDV, rok za dokončanje del pa je bil 25. novembra 2023. Tak rok ni bil naključje; ključen je bil za črpanje kovidnih EU-sredstev.

Energetske obnove v tehničnih vidikih, torej kaj vse je treba narediti, seveda ni zastavil sam UKC, ampak za to specializirana državna družba DRI (Družba za razvoj infrastrukture). Pod njo spada tudi Gradbeni inštitut ZRMK, največje inženirsko podjetje v Sloveniji. Gre za eno v javnosti manj vidnih državnih podjetij, ki pa kot »in house« inženir za javni sektor diktira največje infrastrukturne posle v državi in z njimi tudi izjemno dobro služi. Zgolj matična družba DRI je v zadnjih štirih letih 2019–2022 prihodke povišala s 25 milijonov na skoraj 38 milijonov evrov, dolgoletni direktor DRI Jurij Kač pa je lani prejel 75.959 evrov neto prejemkov, kar je v povprečju 6330 evrov neto na mesec, torej več, kot prejme prvi javni uslužbenec v državi, predsednik vlade. DRI združuje kadre vseh političnih barv, kar vsem v DRI koristi in zagotavlja mir. Zaposluje na primer Aleša Hojsa, Janševega notranjega ministra, in seveda Jurija Kača, ki je prišel na DRI iz kabineta premiera Boruta Pahorja in se leta 2013 povzpel na mesto generalnega direktorja, kar je še danes. Po pisanju portala Necenzurirano pa naj bi kasneje sodeloval s Cerarjevo SMC. Skupina DRI denar daje vsem, na primer hčerinski ZRMK je v letih 2018–2020 po bazi Erar podjetju Bojana Požarja Lanaka media nakazal skoraj 21 tisoč evrov. A vrnimo se ponovno k UKC: tehnično bistvo razpisa, seznam potrebnih del za energetsko prenovo UKC, so bile tehnične specifikacije iz novembra 2021, ki so jih pripravili na DRI. Naštevale so sezname potrebnih del, od sanacije toplotnega ovoja fasade, menjave oken, prezračevanja, cevi in napeljav v vertikalnih jaških do na primer določb, da fasada ne sme vsebovati razpok, v katerih bi se naselile ptice, in do usodnejših, kot je kasneje popravljeno določilo, ki je povzročilo mesece zamud, da mora med prenovo ves čas obratovati »vsaj polovica« objekta glavne stavbe UKC.

Mesec dni po podpisu pogodbe za energetsko prenovo UKC z GH holdingom, ki je kot podizvajalce takrat vključevala le API Arhitekte za 860.000 evrov, so bile volitve. Junija je nastopila Golobova ekipa; ministrstvo za zdravje je prevzel Danijel Bešič Loredan, novoustanovljeni Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu pa Aleš Šabeder, zdravstveni minister v Šarčevi vladi. Dokumentacija, ki smo jo dobili, razkriva, da so v UKC že sredi septembra lani – torej takoj, ko je Jožeta Golobiča, ki je vodenje UKC prevzel pod Janšo, zamenjal Marko Jug – opozorili, da prenova, kot je zastavljena s tehnično dokumentacijo DRI iz novembra 2021, nikakor ni mogoča. Predvidevala je namreč izpraznitev in obnovo najprej ene in nato druge polovice glavne stavbe UKC, kar bi delo UKC tako rekoč ustavilo. Namesto začetka del se je začelo usklajevanje o drugačnih, možnih fazah izvedbe obnove. Dogovorjena je bila izvedba v petih fazah (po dveh osminkah in preostalo po treh četrtinkah); aneks z novo faznostjo je bil podpisan januarja letos. To je bil sicer že drugi aneks; s prvim, podpisanim mesec prej, decembra 2021, je minister Bešič Loredan vlogo naročnika iz ministrstva prenesel na Šabedrov urad, spremenjeno pa je bilo tudi določilo osnovne pogodbe, da bo projekt financiran iz državnega proračuna, ne iz evropskih sredstev. Na tej točki so namreč nastale že tako velike zamude, da dokončanje projekta do novembra letos, ki bi bilo nujno za izkoristek evropskih sredstev, ni bilo več mogoče. Z aneksom številka dva je bil prestavljen tudi rok za izvedbo, z novembra 2023 na oktober 2025.

Zamik del in sprememba faz izvedbe je, pravijo sogovorniki, pričakovano prinesla tudi zahtevke GH holdinga po več denarja. Z aneksom številka tri iz marca letos je tako GH holding dobil dodatnih 4,5 milijona evrov, tudi za čas, ko bi že moral delati, pa zaradi slabe zasnove obnove ni mogel. Tako naj bi v šestih mesecih, ko se ni delalo nič, zgolj »pripravljenost projektnega biroja« stala dodatnih 72.000 evrov, štirje pomočniki vodje del dodatnih 148.200 evrov, najem WC-kontejnerja pa dodatnih 2150 evrov, razkriva dopis GH holdinga. Če torej strnemo; pri energetski obnovi glavne stavbe UKC se je v prvem letu od podpisa pogodbe, med marcem 2022 in marcem 2023, premaknila le cena, z 48,5 na 53 milijonov evrov (z DDV), ter roki dokončanja, z novembra 2023 na oktober 2025. Nato sta v igro prišla nova pogodba in četrti aneks.

GH holding namreč z izborom na razpisu za energetsko sanacijo ni dobil le 53 milijonov evrov (z DDV) težkega posla energetske sanacije UKC, torej prenove zunanjosti glavne stavbe UKC, pač pa mu je v drugi fazi, junija letos, »avtomatsko« pripadel še posel »revitalizacije UKC«, ki pomeni popolno prenovo notranjosti glavne stavbe UKC, vseh sob, vsega, od tlaka do prezidave sten, napeljav, dvigal. Tak dvofazni posel je bil zakoličen v času Janševe vlade, v novembra 2021 objavljenem razpisu za energetsko sanacijo je bila napovedana »ponovitev podobnih gradenj« v višini 28,9 milijona evrov. Ko je marca 2022 GH holding dobil pogodbo za 53 milijonov, je bilo torej že jasno, da bo dobil še eno. Kako so to speljali? Ker so bila konec leta 2021 na voljo EU kovidna sredstva za energetsko obnovo, so pohiteli z razpisom za energetsko obnovo, torej z obnovo zunanjosti, revitalizacijo, torej obnovo znotraj, pa bi kasneje GH holdingu dodelili – in so mu tudi jo – s postopkom »s pogajanji brez predhodne objave« po 46. členu zakona o javnem naročanju in argumentom, da gre zgolj za ponovitev posla. A evropskega denarja ni bilo, pri postopku brez objave odprtega razpisa za revitalizacijo pa so vseeno vztrajali.

Postopek »s pogajanji brez predhodne objave« sicer pomeni, kot opozarja pravna teorija, odmik od splošnih pravil o javnem naročanju, je namreč najmanj transparenten in odstopa tudi od temeljnega načela Pogodbe o delovanju EU glede preglednosti, zaradi česar tudi Sodišče EU zahteva, da je njegova uporaba izjema in se uporablja zelo restriktivno. Pri novih gradnjah se tak postopek sme uporabljati le, če gre za ponovitev gradnje; torej, razlaga poznavalec, ko se nekje po gradnji enote vrtca v kratkem času pojavi potreba po identični enoti in jo naročnik da izdelati istemu izvajalcu, ki gradnjo »ponovi«. Ali je revitalizacija UKC res »ponovitev« energetske sanacije oziroma »ponovitev obstoječih gradenj iz prvotnega javnega naročila«, kot je v razpisu junija letos zapisal Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, takrat še pod vodstvom Aleša Šabedra? To je vprašanje, vredno vsaj 54,9 milijona evrov (z DDV), za kolikor je za posel revitalizacije izpogajal Miklavčič. V treh krogih pogajanj s Šabedrovo ekipo aprila in maja letos je bil Miklavčič pripravljen spustiti ceno s 55,5 na 54,9 milijona evrov, novi 55-milijonski posel pa je dobil, čeprav prvega še niti ni zares začel.

Nad interpretacijo, da gre za ponovitev gradnje, so bili po naših informacijah presenečeni celo v GH holdingu, česar nam Miklavčič ni zanikal. O poslu ni želel govoriti, povedal je le, da so »nedavno končali obnovo bolnice v Beogradu za 200 milijonov evrov, financiranih iz Evropske investicijske banke«, da so se tam »usklajevali z vrhunskimi medicinskimi tehnologi iz tujine, ki vedo, kaj se bo v medicini dogajalo čez 20 let«, pri nas pa da se pogovarjajo »le s pravniki, čeprav UKC obnavljamo vsaj za naslednjih 50 let«.

Zaradi prenove je že mesece izpraznjena in zaprta (šele) prva osmina glavne stavbe UKC.

O problematičnosti postopka, s katerim je GH holding dobil nov posel, je poleti pisalo več medijev, ki so opozarjali tudi na zastoje energetske obnove, a odmeva v politiki ni bilo. Dogajala se je namreč velika politična rošada: le nekaj dni po podpisu pogodbe je namreč moral odstopiti minister Bešič Loredan, z njim je odšel tudi Šabeder. Vodenje ministrstva je sredi julija prevzel sam premier Golob, vodenje urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu pa Tomaž Pliberšek, ki je bil v Šarčevi vladi v letih 2019–2020 Šabedrov državni sekretar.

Kakorkoli; pogodbo za revitalizacijo so konec junija letos podpisali Šabeder, Jug in Miklavčič, dela bi se morala začeti takoj in končati v 42 mesecih. A danes, decembra 2023, je opravljen le del rušitev in narejenih je nekaj del na fasadi na prvi osmini stavbe! GH holding namreč zahteva še četrti aneks k pogodbi o energetski obnovi, ki bi »sinhroniziral posla« energetske obnove in revitalizacije, kar naj bi bilo po GH holdingu edino smiselno. S takim argumentom nujne sinhronizacije poslov sicer pade argument, da je revitalizacija ponovitev energetske obnove.

A kaj bi sinhronizacija in četrti aneks zares prinesla? S tem aneksom bi se rok za dokončanje energetske obnove premaknil z oktobra 2025 na december 2026, ko je predvideno tudi dokončanje revitalizacije, pogodbena vrednost pa bi se zvišala za skoraj 1,8 milijona evrov, z 52,9 na 54,7 milijona evrov (z DDV). GH holding bi za vsak mesec podaljšanja dobil tudi 103.187,27 evra fiksnih mesečnih stroškov, aneks pa bi mu omogočal dodatne dvige cen. Pod črto: vrednost originalne pogodbe iz marca 2022 bi bila z aneksom višja za 6,25 milijona evrov, kar je za skoraj 13 odstotkov, rok izvedbe pa bi se od prvotno zastavljenega novembra 2023 podaljšal na december 2026.

Dokumentacija, ki smo jo dobili, razkriva, da je bil aneks številka 4 pripravljen že v času, ko je urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu še vodil Šabeder, do danes nepodpisan osnutek aneksa je celo datiran s 14. 7. 2023, dan po prenehanju funkcije ministra Bešiča Loredana.

S četrtim aneksom, ki ga želi GH holding, bi se energetska prenova zamaknila še za 14 mesecev, na december 2026, posel pa bi bil od začetne pogodbe dražji že za 13 odstotkov. V igri so še dodatni milijonski posli.

Na uradu zdaj pod vodstvom Tomaža Pliberška dokumente pravno preverjajo, v Odvetniški družbi Potočnik in Prebil, kjer naj bi po nekaterih informacijah delali revizijo, tega ne komentirajo. Pisarna je sicer specializirana zlasti za gradbeno pravo. Z ministrstva za zdravje, ki ga od sredine oktobra vodi Valentina Prevolnik Rupel, prej državna sekretarka ministrstva, smo sicer dobili zelo jasen odgovor. Zapisali so, da naročnik ni dolžan podpisati aneksov, ki niso v skladu z rumeno knjigo FIDIC, gre za temeljno pravo na področju gradbeništva, po kateri poteka gradnja objekta. »Ob tem je treba opozoriti, da zaradi odklonitve podpisa aneksa po izrecni določbi FIDIC rumene knjige ’izvajalec ne sme zamujati z nobenim delom, medtem ko čaka na odgovor’. Glede na navedeno ugotavljamo, da so razlogi za zamudo izključno na strani izvajalca, ki je bil ustrezno uveden v delo in je dolžan izvajati dela v skladu s pogodbo.« Tudi osnutek aneksa 4 navaja, da je bil GH holding 29. 6. 2023 uveden v delo po pogodbi za revitalizacijo, zaradi česar mu je takrat začel teči 42-mesečni rok za izvedbo del revitalizacije. Na ministrstvu opozarjajo tudi, da sta pravna in ekonomska presoja pokazali, da se tudi plačilo za dodatna dela bistveno razlikuje od tržnih cen.

Da so interesi in pritiski ogromni, saj gre za velik posel, je sicer jasno. To kažejo tudi nedavne objave na portalu Bojana Požarja, ki se je postavil v bran poslu, kot ga je domislila ekipa Janše, in GH holdingu. Novemu direktorju urada za investicije je pripisal željo po oddaji posla drugim gradbincem, za celotnim zapletom pa naj bi spet bil nihče drug kot Damir Črnčec, državni sekretar na ministrstvu za obrambo. Ob vsem – morda tudi pri teh objavah – ne gre spregledati vloge državne družbe DRI, saj se je izvorno zapletlo s predpostavko, zapisano v dokumentaciji DRI, da se bo UKC prenavljal po dveh polovicah, kar se je izkazalo kot nemogoče. DRI je pogosto ključna pri presojah upravičenosti aneksov. Kdo je torej odgovoren za zaplet? Kakšni so interesi DRI oziroma njenih vodilnih? Na čigavi strani je v tej zgodbi DRI? Kako se je lahko sploh zgodilo, da je tako velik projekt tako zavožen in da dela stojijo? Kot smo zapisali, osmina glavne stavbe UKC je zaprta. Odgovorov na ta vprašanja iz družbe DRI oziroma od njenega direktorja Kača nismo prejeli.

Nobenega dvoma pa ni: omenjena investicija, zaradi katere je moral ne nazadnje UKC zapustiti tudi prejšnji direktor Jože Golobič, je torišče velikih interesov, postopki pa so bili vodeni nepregledno, zunaj ustaljenih pravil javnega naročanja, pri čemer je v tem trenutku nemogoče prepoznati že to, kdo s kom drži. Oziroma kdo vse drži vrečo, če se izrazimo grobo.