EU je končno sprejela akt o umetni inteligenci, a ta bo začel veljati šele leta 2025

Evropski parlament in svet Evropske unije sta v petek po ognjeviti tridnevni razpravi – zadnji krog razprav je trajal kar 37 ur – dosegla dogovor o aktu o umetni inteligenci, ki naj bi vzpostavil mehanizme za nadzor in odgovorno rabo te tehnologije jutrišnjega dne. Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, pobudnik dokumenta, je prepričan, da gre za »mejnik zgodovinskega pomena«.

Zakon skuša najti ravnotežje med spodbujanjem inovacij in vzpostavljanjem varoval pred morebitnimi nevarnostmi, ki jih prinaša umetna inteligenca, od avtomatizacije delovnih mest prek širjenja dezinformacij do kibernetskih groženj in zlorabe nadzornih možnosti te tehnologije.

Akt o umetni inteligenci je Evropska unija začela pripravljati že spomladi 2021. To so bili enostavnejši časi, ko si še nismo zares belili glave z etičnimi vprašanji, ki se postavljajo pri razvoju sistemov generativne umetne inteligence. Ja, vse se je spremenilo novembra lani, ko je podjetje OpenAI javnosti predstavilo pogovornega robota ChatGPT.

Akt je skušal v prvotni obliki omejevati »pristranskost« in nadzorno rabo sistemov umetne inteligence, predvsem sistemov za biometrično identifikacijo, s silovitim vzponom programov, kakršna sta ChatGPT in Midjourney, pa so se morali evropski zakonodajalci intenzivno posvetiti pravilom, ki bodo skušala preprečevati poplavo dezinformacij, razširjenih s fotoponaredki, tako imenovanimi deep-fake videi, lažnih novic in drugih zavajajočih vsebin, ustvarjenih s sistemi generativne umetne inteligence.

Evropski zakonodajalci so morali ustvariti poseben okvir, ki bo urejal ta specifični segment. Akt o umetni inteligenci naj bi podjetja, kot je OpenAI, v evropskem prostoru zavezoval k preglednosti: vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, bodo morale biti jasno označene kot take. To upošteva tudi nedavna prenova našega (20 let starega) zakona o medijih, ki ga je ravnokar pripravilo ministrstvo za kulturo: zakon bo veleval razvidno oznako medijskih vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco.

Drugi ključni vidik mednarodnega dogovora skuša omejiti nadzorne aplikacije sistemov umetne inteligence, kakršne so v rabi na Kitajskem, ki je z njimi uveljavila digitalno totalitarističen sistem družbenega točkovanja. Ta del akta se ukvarja s spornimi in pristranskimi algoritmi za sprotno prepoznavanje obraza ter s samodejno biometrično identifikacijo v javnih prostorih.

Ker je razvoj umetne inteligence izredno nagel in nepredvidljiv, pisanje mednarodnih zakonov pa zamudno početje, evropski zakonodajalci težko dohajajo inovacije, ki v panogi zadnje leto vznikajo kot gobe po dežju. Dogovor, ki ga je evropski parlament dosegel konec prejšnjega tedna, je velik korak naprej, a ker bo akt o umetni inteligenci predvidoma začel veljati šele leta 2025, bo do takrat zelo verjetno že precej zastarel.