22. 12. 2023 | Mladina 51 | Družba
Rdeča puščica v Ljubljani?
Po petih letih spet neposredna železniška povezava med sosedama
Italijanski hitri vlak, ki naj bi naslednje leto pripeljal tudi do Ljubljane
© Profimedia
Verjetno bosta Slovenija in Italija spet dobili neposredno železniško povezavo, in to med Ljubljano in Milanom. Pot bi opravljali hitri vlaki Frecciarossa (Rdeča puščica), povezava pa bi po nekaterih informacijah lahko zaživela že aprila 2024. Hkrati Dušan Mes iz Slovenskih železnic napoveduje, da bo po letu 2026 pot iz Ljubljane do Maribora trajala manj kot uro in pol.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Družba
Italijanski hitri vlak, ki naj bi naslednje leto pripeljal tudi do Ljubljane
© Profimedia
Verjetno bosta Slovenija in Italija spet dobili neposredno železniško povezavo, in to med Ljubljano in Milanom. Pot bi opravljali hitri vlaki Frecciarossa (Rdeča puščica), povezava pa bi po nekaterih informacijah lahko zaživela že aprila 2024. Hkrati Dušan Mes iz Slovenskih železnic napoveduje, da bo po letu 2026 pot iz Ljubljane do Maribora trajala manj kot uro in pol.
Poskusne vožnje za novo morebitno povezavo med Ljubljano in Milanom so se začele pred tednom dni, ko je hitri vlak peljal iz Mester pri Benetkah do Sežane. Na slovensko-italijanski meji so se na postaji na Opčinah italijanskim železniškim uslužbencem pridružili še slovenski. Ne Slovenske železnice ne italijanska Trenitalia še niso sporočile datuma, ko bo povezava začela delovati, se je pa v italijanskih medijih pojavila napoved, da bo to mogoče že aprila 2024.
Hitri vlaki iz serije Frecciarossa lahko dosežejo hitrosti kar 360 kilometrov na uro. Zdaj takšni vlaki že povezujejo večja italijanska mesta, obstaja že povezava med Milanom in Trstom. Na poskusni vožnji je bil uporabljen vlak Frecciarossa, model ETR 700, ki ga sestavlja osem potniških vagonov (eden izmed njih je jedilni), ima 497 sedežev in lahko doseže hitrost 250 kilometrov na uro, vsak sedež ima priključek za elektriko.
Za začetek naj bi na progi Ljubljana–Milano vozila dva vlaka na dan, eden proti Ljubljani, drugi proti Milanu. Vlak Eurocity 136 bi iz Ljubljane odrinil nekaj pred sedmo zjutraj in v Milano prispel malo pred drugo popoldne. Iz Milana pa bi vlak Eurocity 137 odrinil malo po tretji uri popoldne in v slovensko prestolnico prispel nekaj pred deseto uro zvečer. Pot, ki je dolga okoli 500 kilometrov, bi torej trajala približno sedem ur, kar je za tako hitre vlake še vedno dolg potovalni čas. Vlak Frecciarossa med Rimom in Milanom, ki sta še malo bolj oddaljena drug od drugega kot Milano in Ljubljana, potuje tri ure in 40 minut, torej pol toliko. Zdaj Slovenija in Italija sploh nimata neposredne železniške povezave, potniki morajo na postaji na Opčinah prestopiti. Je pa v preteklosti povezava že obstajala, od decembra 2004 do aprila 2008 je med Benetkami in Ljubljano vsak dan vozil vlak Eurocity, še po tem pa je obstajala povezava med Trstom, Vidmom in Ljubljano, ki je zaživela leta 2018 kot del evropsko sofinanciranega projekta. Zdi se, da priljubljenost vlakov doživlja svojevrsten prerod, v Sloveniji in v Evropi.
Sočasno je direktor Slovenskih železnic Dušan Mes napovedal, da se bodo potniki po letu 2026 na progi med Ljubljano in Mariborom vozili le še uro in pol. Trenutno navaden vlak vozi približno dve uri in pol, Intercity, ki se ustavlja samo na večjih postajah, pa slabi dve uri. V oddaji 24 ur je napovedal, da se bo s prenovitvenimi deli, ki jih Slovenske železnice prav zdaj izvajajo, povečala predvsem pretočnost železniškega prometa. »Na nekaterih linijah se bo pretočnost povečala za 30 odstotkov, proti Primorski tudi do 50 odstotkov. Zaradi več prostora se bodo lahko uvajali direktni vlaki med Ljubljano in Mariborom, ki bodo imeli čas pod uro in 30 minut. Uvajati jih mislimo predvsem v jutranjih in popoldanskih konicah,« je dejal. Smele napovedi, torej …
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.